Appeal court reversed first instance judgment for erroneous assessment of documentary evidence regarding water connection fees.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se glasi: "Plačilni nalog, vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VI I 550/95-2 z dne 20.3.1995, ostane v celoti v veljavi (točka 1. in 3. citiranega sklepa)." Tožena stranke je dolžna povrniti tožeči stranki 7.625,00 (sedem tisoč šeststopetindvajset) SIT pravdnih stroškov v 15 dneh, da ne bo izvršbe.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo listine, ko je odločilo, da se tožbeni zahtevek zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog sedanje tožeče stranke izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je bilo sedanji toženki naloženo, da v 8 dneh poravna terjatev, in sicer glavnico po petih računih iz leta 1994, pri čemer je šlo za pet zneskov, vsakokrat v višini 2.139,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Odločeno je bilo tudi, da stroški takratnega upnika znašajo 3.210,00 SIT. Potem ko je tožena stranka ugovarjala sklepu o izvršbi, je sodišče prve stopnje zadevo obravnavalo v pravdi in izdalo izpodbijano sodbo, s katero je razveljavilo sklep o izvršbi in tožbeni zathevek zavrnilo, hkrati pa odločilo, da mora tožeča stranka povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 2.700,00 SIT.

Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da tožeča stranka ni dokazala višine svoje terjatve. Proti sodbi se pritožuje tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, kajti o odločilnih dejstvih naj bi bilo nasprotje med tem, kar je navedeno v razlogih sodbe o vsebini listin, in med samimi listinami. Navaja, da tarifna postavka za obračun priključne moči v spornem obdobju ne more biti sporna, saj je to moč določil Tarifni sistem za obračun oskrbe z vodo iz vodovodnega sistema in za obračun odvoda in čiščenja odpadne in padavinske vode preko kanalizacijskega sistema, prav tako pa Sklep o višini tarifnih postavk za dovedeno vodo.

Oba akta sta bila objavljena v Uradnem listu in sta splošno znano dejstvo. V pritožbi nato natančno navaja, kako je v skladu s tema dvema aktoma določen sporni znesek. Sicer pa višina priključne moči tudi ni bila sporna. Predlaga spremembo oziroma razveljavitev sodbe. Pritožba je utemeljena. Ni se sicer mogoče strinjati s pritožbo, da je sodišče prve stopnje napravilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi šlo za nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami. Gre le za zmotno presojo listin (čl. 358 tč. 2 Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sodbo spremenilo tako, da je vzdržalo v veljavi plačilni nalog, vsebovan v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Ugotovilo je namreč, da je tožbeni zahtevek utemeljen. Poudariti je treba, da se pritožbeno sodišče sicer v celoti strinja s tistimi razlogi izpodbijane sodbe, ki se nanašajo na temelj obveznosti, in s katerimi je sodišče prve stopnje sicer utemeljilo svojo ugotovitev, da bi obveznost tožene stranke sicer obstajala (glej razloge izpodbijane sodbe na listu 32, 33 in delno 34).

Teh razlogov torej v tej sodbi ni treba ponavljati. Ko gre za vprašanje višine terjatve, je treba pritrditi stališču pritožbe, in sicer prvič: da tožena stranka višini sploh ni ugovarjala, in drugič: da je priključna moč in cena za obračun te moči razvidna iz listin, tako kot je v pritožbi tožeča stranka sicer podrobno navedla. Po pregledu listin v spisu namreč pritožbeno sodišče nima nobenih pomislekov, da bi mesečni znesek, ki ga vtožuje tožeča stranka, ne znašal 2.139,00 SIT. Ko sodba pravi, da je tožena stranka ugovarjala, da je terjatev previsoka, to ni točno. V 4. odst. na listovni številki 21 tožena stranka pravi samo to, da so "stroški priključne moči zelo visoka tarifa".

To pa ne pomeni, da tožena stranka trdi, da so ti stroški previsoki in da s tem nasprotuje višini terjatve. V pravdi je namreč treba obravnavati samo sporna vprašanja (čl. 284/2 ZPP). Ko gre za vprašanje priključne moči, pa bi sodišče prve stopnje, če ni bilo jasno, kako je ta izračunana, lahko v okviru procesnega vodstva zahtevalo, da tožeča stranka to pojasni (čl. 285 ZPP). To so torej razlogi, zaradi katerih je bilo treba pritožbi ugoditi in sodbo spremeniti. Tožeča stranka je v postopku na prvi stopnji prijavila stroške sodnih taks, kar znese 7.625,00 SIT.

Pritožbenih stroškov ni prijavila. Pravdne stroške mora tožena stranka plačati po določbi čl. 154/1 ZPP, pritožbeno sodišče pa je o njih odločilo po določbi čl. 165/2 ZPP.