Appeal allowed; first instance court erred by ignoring prior waiver requests for court fees.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court overturned the first instance decision, ruling that the lower court failed to consider the appellant's earlier requests for fee waivers. Although the first instance court claimed the waiver request was submitted only after costs had accrued, documentary evidence proved the appellant had previously requested fee relief in earlier procedural filings. Consequently, the appellate court found a material contradiction between the first instance's reasoning and the case file, necessitating a new trial on the waiver request.
Legislator headnote
AI generated13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP/77; 3. tč. 380. čl. ZPP/77: A first instance decision is void if it contains a material contradiction between its stated reasons and the contents of the case file, requiring the case to be remitted for new adjudication.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.
[JEDRO]
Podano je nasprotje med razlogi sklepa in vsebino listin v spisu. Toženka namreč ni prvič podala predloga za oprostitev sodnih taks dne 12.7.1999, potem ko ji taksna obveznost že nastala, ampak že v pritožbi zoper sodbo, česar prvostopno sodišče ni upoštevalo.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvostopno sodišče je zavrnilo toženkin predlog za oprostitev plačila sodnih taks. Navedlo je, da je toženka podala predlog potem, ko so ji stroški za takse že nastali, oprostitev sodnih taks pa lahko učinkuje le od dneva, ko je bil predlog podan. Proti sklepu se pritožuje tožena stranka in v pritožbi navaja, da sodišče ne navaja, kaj bi se zgodilo, če bi ji finančne možnosti omogočale plačilo taks. Je pa v težki finančni situaciji in takse ne more plačati, zato vztraja pri oprostitvi. Pritožba je utemeljena. Pri obravnavanju pritožbe tožene stranke je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. tč.
2. odst. 354. čl. ZPP/77. Podano je namreč nasprotje med tem, kar je prvostopno sodišče navedlo v razlogih sklepa in vsebino listin v spisu. Prvostopno sodišče namreč ugotavlja, da je toženka predlog za oprostitev plačila sodnih taks podala dne 12.7.1999, to je potem, ko je taksna obveznost že nastala, (4. čl. ZST), oprostitev plačila taks pa učinkuje šele od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog (1. odstavek 14. člena ZST). Podatki spisa pa kažejo, da toženka ni vložila predloga za oprostitev plačila sodnih taks samo dne 12.7.1999, kot navaja prvostopno sodišče, ampak že pred tem.
V pritožbi zoper sodbo, ki jo je tožena stranka vložila dne 27.6.1994 (list. št. 18-20) je toženka že predlagala oprostitev plačila sodne takse za pritožbo. Nadalje je v pritožbi zoper sodbo, ki jo je vložila dne 28.5.1998 (list. št. 55 in 56) spet vložila predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo. O obeh predlogih prvostopno sodišče ni odločilo, o čemer je v spisu celo uradni zaznamek na listovni številki 68. Listine v spisu torej drugače, kot ugotavlja prvostopno sodišče v izpodbijanem sklepu, izkazujejo pravočasnost vložitve predloga za oprostitev plačila sodnih taks vsaj kar se tiče takse za pritožbo zoper sodbo.
Glede na to je izpodbijani sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 13. tč.
2. odst. 354. čl. ZPP/77, zaradi česar je bilo treba pritožbi ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje (3. tč. 380. čl. ZPP/77). V ponovljenem postopku bo torej potrebno ponovno obravnavati utemeljenost predloga za oprostitev plačila sodnih taks, upoštevajoč določbe 172. in 173. čl. ZPP/77.