Appeal granted; child support amount remanded for recalculation based on scholarship and parental income.

Pritožbama obeh pravdnih strank proti sodbi se ugodi, sodba sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (točkah 3 in 4 izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Odločitev o stroških pritožb proti sodbi se pridrži za končno odločbo Pritožba proti sklepu se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Če je del otrokovih potreb pokrit s štipendijo in otroškim dodatkom, so starši dolžni pokriti razliko do polnega zneska njegovih potreb v sorazmerju s svojimi možnostmi, ki pa jih sodišče oceni glede na njihove dohodke, premoženje, potrebe za lastno preživljanje in morebitne druge preživninske obveznosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank in njuno mld. hčerko E. dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa je naložilo, naj od 1.5.2000 dalje za preživljanje mld. hčerke plačuje mesečno preživnino v znesku 30.000,00 SIT na roke njeni materi. Od prve valorizacije dalje pa v višini po vsakokratnem obvestilu CSD. Do pravnomočnosti sodbe zapadle zneske je sodišče prve stopnje naložilo tožencu v plačilo z zakonitim zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe dalje, v bodoče zapadle zneske pa primeru zamude z zakonitimi zamudnimi od dne zapadlosti vsakega znesk posebej, to je od vsakega 15. v mesecu za vnaprej.

Višji in drugačne zahtevke tožnice je sodišče prve stopnje zavrnilo. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo s katero je mld. E. do pravnomočne odločitve v zadevi dodelilo v varstvo in vzgojo tožnici, tožencu pa je naložilo, naj zanjo plačuj po 20.000,00 SIT mesečne preživnine. Proti takšni sodbi sta se glede preživnine za mld. E., pritožili obe pravdni stranki, vsaka v delu, v katerem pred sodiščem prve stopnje ni uspela. Tožnica se pritožuje zaradi vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, naj sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, naj jo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da sodišče ni obrazložilo, zakaj ni priznalo preživnine od vložitve tožbe do izdaje sodbe, kot je zahtevala tožnica. Gre za obdobje 35 mesecev, v katerem tožnica ni dolžna sama preživljati mld. hčerke. Sodišče druge stopnje naj tudi preizkusi višino preživnine, saj je tožnica zahtevala višji znesek. Toženec se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj sodišče druge stopnje zniža preživnino za mld. E., podrejeno pa, naj sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Navaja, da je sodišče otrokove potrebe ocenjevalo premalo kritično, ko je v celoti sledilo pretiranim navedbam tožnice. Otrokove potrebe morajo biti prilagojene nizkim dohodkom njegovih staršev. Kot strošek mld. E. ni mogoče šteti najemnine za stanovanje, saj gre za lastniško stanovanje, stroške pa plačuje toženec. Sodišče je tudi premalo upoštevalo toženčevo obveznost proti sinu Z., ki je sicer polnoleten, a ničesar ne zasluži. Mld. E. na drugi strani prejema štipendijo in otroški dodatek. Proti sklepu se pritožuje toženec zaradi zmotno ugotovljenega dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, naj sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni tako, da z začasno odredbo mld. E. dodeli v varstvo in vzgojo njemu in tožnici naloži plačevanje preživnine, ali pa jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da tožnica ni primerna za vzgojo in varstvo otroka. Znesek preživnine, ki mu je naložen v plačevanje, je previsok. Dlje časa je bil brezposeln in je redno zaposlen šele od julija 1999, zaslužek pa porabi predvsem za poplačilo dolgov. Tožnica zasluži honorarno, mld. E. pa prejema otroški dodatek v znesku 15.000,00 SIT.

Pritožbi proti sodbi sta utemeljeni. Pritožba proti sklepu ni utemeljena. O izpodbijanem sodbenem izreku glede preživnine Sodišče prve stopnje je zavrnilo del tožbenega zahtevka za plačevanje preživnine, in sicer za obdobje od vložitve tožbe do izdaje sodbe. Za to pa ni navedlo nobenih razlogov, tako da izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti (14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku -ZPP). Sodišče prve stopnje v zvezi s pritožbenimi navedbami tudi ni ugotovilo vseh odločilnih dejstev za določitev višine preživnine.

Na podlagi določbe 79. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. SRS, št. 14/89) določi sodišče višino prispevka za preživljanje otrok v sorazmerju z možnostmi vsakega izmed staršev in otrokovimi potrebami. Sodišče druge stopnje se sicer glede na doslej ugotovljeno dejansko stanje strinja z višino potreb mld. E., vendar pa sodišče prve stopnje ni ugotovilo, ali dobiva štipendijo in otroški dodatek, kakor navaja tožnik. Od ugotovljenih potreb mora namreč sodišče ta zneska odšteti, razliko, to je nepokriti znesek potreb pa ustrezno razdeliti med starše. V razlogih izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje tudi ni opredelilo, kakšne so tožničine stanovanjske razmere, in ali tako utemeljeno navaja, da plačuje najemnino.

Nima pa prav tožnik, ko meni, da bi sodišče moralo upoštevati tudi njegov prispevek k preživljanju polnoletnega sina Z. Starši niso dolžni preživljati svojih polnoletnih otrok, če se ti redno ne šolajo ali niso zaradi težje telesne ali duševne prizadetosti nesposobni za samostojno življenje in nimajo zadostnih sredstev za preživljanje (123. člen ZZZDR po nasprotnem razlogovanju). V novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti, ali mld. E. prejema štipendijo in otroški dodatek. Zato bo moralo predvsem ponovno zaslišati stranke ter po potrebi pridobiti ustrezna obvestila.

Eventualni znesek bo moralo upoštevati pri določitvi preživnine, upoštevati pa bo moralo tudi morebitne spremembe možnosti vsakega od staršev glede na njune dohodke in potrebe za lastno preživljanje ter spremembe potreb mld. E. v času do izdaje nove sodbe. Sodišče prve stopnje bo moralo tudi ponovno odločiti, ne le o preživnini od izdaje sodbe dalje, temveč tudi za čas od vložitve tožbe, upoštevaje takšen tožbeni zahtevek, in glede tega prav tako navesti razloge. Na ostale pritožbene navedbe sodišče druge stopnje ni odgovarjalo, ker niso pomembne za njegovo odločitev.

O začasni odredbi Odločitev o dodelitvi mld. E. tožnici je postala pravnomočna, saj stranki sodbe sodišča prve stopnje glede tega nista izpodbijali. S tem je začasna odredba v tem delu prenehala veljati in je pritožba proti njej brez pomena. Še vedno pa velja začasna odredba v delu, v katerem je tožencu naloženo plačevanje preživnine. K preživljanju skupnih otrok sta dolžna prispevati oba starša, njegov smisel pa je zagotoviti sprotno pokrivanje otrokovih potreb, zato je do pravnomočne določitve preživnine ne le smiselno, ampak celo potrebno odločiti o začasnem plačevanju zneskov preživnine.

Sodišče druge stopnje se ne strinja s pritožbo, da je sodišče prve stopnje tožencu z začasno odredbo naložilo v plačevanje previsok znesek preživnine. Toženec sam navaja, da je bil nezaposlen v času pred izdajo začasne odredbe, sedaj pa ima delo. Kolikor pa se sklicuje, da mora najprej poravnati dolgove, sodišče druge stopnje opozarja, da ima obveznost preživljanja otrok prednost pred vsemi ostalimi obveznostmi. Vprašanje o višini tožničinih dohodkov in otroškem dodatku, ki naj bi ga prejemala mld. E., bo sodišče prve stopnje upoštevalo pri končni določitvi preživnine, medtem ko za samo začasno ureditev preživljanja ni potrebno, da sodišče z gotovostjo ugotovi vsa odločilna dejstva, temveč zadošča, da so verjetno izkazana.

Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 1. odstavka 354. člena ZPP pritožbi tožnice in na podlagi določbe 355. člena ZPP pritožbi toženca zoper sodbo ugodilo in je sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (3. in 4. točki izreka) razveljavilo ter v tem delu vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožbo prot sklepu pa je na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo z končno odločitev na podlagi določbe 3. odstavka 165.

člena ZPP.