Appeal dismissed; failure to prove wife's unemployment and four children prevents cost exemption under ZPP. Court rejects presumption of family support. Evidence burden remains on applicant.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance judge's refusal to grant cost exemption. The appellant argued that supporting a wife and four children is a known fact requiring no proof, but the court held that while a legal obligation exists, its actual fulfillment is not presumed or generally known. Consequently, the appellant failed to meet the evidentiary burden required by Article 168(1) of the Costs Act to demonstrate that family members' subsistence was endangered.
Legislator headnote
AI generatedArticle 168(1) of the Costs Act; Article 365(2) of the Costs Act: Exemption from court costs is granted only if the applicant proves that the subsistence of the applicant and family members is endangered; the court cannot presume that parents fulfill their statutory support obligations for a spouse and children without specific evidence.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domneva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog toženca za oprostitev plačila stroškov postopka. Proti sklepu se je tožena stranka pravočasno pritožila. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanega sklepa in oprostitev plačila sodnih stroškov oziroma plačilo stroškov naj se tožencu dovoli v obrokih. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je z doslej vloženo dokumentacijo neizpodbitno ugotovljeno, da je toženec poročen in oče štirih otrok, njegova žena pa brezposelna.
Kot prodajalec sadja in zelenjave je toženec prava neuka stranka. Napoved za odmero dohodnine je izpolnjeval sam, zato je prišlo do izpada nekaterih prijav. Preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok je splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Neuveljavljanje olajšave pri dohodnini pa ni zadosten razlog za utemeljitev, da toženec družinskih članov ne preživlja. Tožba predstavlja le maščevanje druge tožnice. Glede na finančno stanje toženec dvomi, da bo uspel dobiti plačana sredstva od tožnice nazaj. ZPP določa, da je dokazno breme na tožeči stranki, zato tožena še predlaga, da naj sodišče odloči, da stroške izvedenca založi tožeča stranka.
Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je presojalo le utemeljenost pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga, da se toženec oprosti plačila stroškov postopka zato na pritožbene navedbe glede dokaznega bremena ne bo odgovarjalo. Sodišče prve stopnje je kot materialnopravno izhodišče za presojo utemeljenosti predloga tožene stranke upoštevalo določbo 1. odst. 168. čl. ZPP, ki dopušča oprostitev plačila stroškov samo, če je ogroženo nujno preživljanje prosilca in članov njegove družine. Tožena stranka je sodišču predložila dokaz le o tem, da je toženec poročen in o rojstvu otrok F. in G..
O tem, da ima toženec štiri otroke in da je žena brez zaposlitve, tožena stranka dokazov ni predložila. Ni se mogoče strinjati s stališčem pritožbe, da je preživljanje zakonite žene in v zakonu rojenih otrok splošno znano dejstvo, ki ga ni potrebno dokazovati. Za otroke res obstaja v zakonu predpisana preživninska obveznost staršev, vendar pa se izvrševanje ne domeva niti ni splošno znano, da se ta izpolnjuje. Tožena stranka bi dejstvo preživljanja žene in otrok lahko dokazala tudi z drugimi dokazili ne le z dohodninsko odločbo, vendar pa tega ni storila.
Po navedenem pritožbeno sodišče zaključuje, da dejstva, ki jih je imelo sodišče prve stopnje na razpolago pri odločanju o predlogu tožene stranke, predlagane oprostitve niso omogočila. Vprašanje razlogov za vložitev tožbe in možnost, ali bo toženec sredstva od tožnice dobil vrnjene, če bo v pravdi uspel, pa za presojo pravilnosti izpodbijane odločitve niso pomembna. Pritožbeno sodišče je po navedenem pritožbo tožene stranke zavrnilo, ker ni utemeljena in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP).