Appeal dismissed: Temporary seizure order rejected when full execution with seizure and sale is already permitted.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's rejection of a temporary seizure order. The creditor argued that the debtor was evading enforcement by moving assets, but the court found that a prior execution order already authorized the seizure, storage, and sale of all the debtor's movable property. Consequently, the court ruled that issuing a separate temporary order for specific items was unnecessary because the protective purpose of the seizure would be fully achieved by the execution proceedings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 269. člen; 267. člen: A temporary order for seizure is inadmissible when a prior execution order already permits the seizure, storage, and sale of the same assets, as the protective purpose is already secured.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Kadar je že dovoljena izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh dolžnikovih premičnin, ni dovoljena začasna odredba s hrambo posameznih od teh premičnin, ker bo namen zavarovanja dosežen z opravo izvršbe.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upnikov predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se dolžniku naložilo, da upniku takoj izroči v hrambo osebna avtomobila Mercedes - benz LJ ... in Opel Vectra LJ ... ter tovorno prikolico znamke Vozila G...in se mu prepove odtujitev teh premičnin, o taki prepovedi pa obvesti Oddelek za notranje zadeve UE Ljubljana. Prvo sodišče je namreč ocenilo, da upnik ob sicer verjetno izkazanem obstoju svoje terjatve ni izkazal konkretne nevarnosti, da namerava dolžnik navedene premičnine odtujiti in s tem onemogočiti izterjavo.
Upnik se proti sklepu pritožuje zarad napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe 2. odstavka 270. člena ZIZ. Predlaga, da se sklep spremeni tako, da se predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi. Meni, da je že iz postopka za preklic pogojne obsodbe pri Okrajnem sodišču v Žalcu dovolj jasno, da se dolžnik izmika upnikom, saj se je z naslova P... odselil, čeprav je tam sicer še prijavljen, njegovo bivališče ni znano in ga je upnik odkril s pomočjo agencije Detektiv d.o.o.. Ugotovil je tudi, da avtobusa T. tip..., katerega rubež je s sklepom o izvršbi dovoljen, ne pa še opravljen, dolžnik ne poseduje več.
Nevarnost po 2. odst. 270. člena ZIP kot podlaga za predlagano začasno odredbo je torej izkazana. Pritožba ni utemeljena. Začasno odredbo je po določilu 267. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mogoče izdati tudi med postopkom in celo po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba. Pritožbeno sodišče glede na podatke v spisu v konkretnem primeru tudi nima pomislekov o tem, da upnik je verjetno izkazal ne samo obstoj terjatve, ampak tudi nevarnost, da bo dolžnik s svojim ravnanjem njeno izterjavo onemogočil ali precej otežil (2. odst. 270.
člena ZIZ). Kljub temu pa po presoji drugostopenjskega sodišča predlagane začasne odredbe ni mogoče izdati. Izvršba z rubežem, hrambo in prodajo vseh pri dolžniku nahajajočih se premičnin je namreč že dovoljena s sklepom z dne 20.2.1997 (list. št.
2) in torej zajema tudi že predmete, katerih hramba naj bi se dovolila z začasno odredbo. ZIZ v 269. členu določa, da začasna odredba ni dopustna celo, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen, še toliko bolj pa nedvomno to velja v primeru, ko bo namen zavarovanja upnikove terjatve dosežen z opravo že dovoljene izvršbe. Iz tega razloga je tako odločitev o zavrnitvi upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe pravilna in je bilo treba izpodbijani sklep potrditi (čl. 365, tč. 2 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ). Prvo sodišče pa bo moralo dovoljeni rubež in hrambo ter prodajo dolžnikovih premičnin brez odlašanja opraviti.