Court dismisses debtor's objection to tax lien registration despite prior enforcement suspension.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje. Dolžnik je dolžan upniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 19.939,00 SIT.

[JEDRO]

Neuspešna prisilna izterjava zoper dolžnika v davčnem postopku ne vpliva na obstoj dolgovnega seznama zaostalih davčnih obveznosti dolžnika, na podlagi katerega upnik predlaga zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini, predlogu pa priloži zemljiškoknjižni izpisek, iz katerega izhaja dolžnikova lastnina.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi dolgovnega seznama upnika za zavarovanje denarne terjatve upnika proti dolžniku, in sicer v višini 7.394.243,98 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 4.3.2000 do plačila ter vseh izvršilnih stroškov, sklenilo, da se pri nepremičninah vl. št. 135 k.o. ... in vl. št. 338 k.o. ... vknjiži zastavna pravica, pri vl. št. 135 k.o. ... kot glavnemu vložku. Zoper tak sklep sodišča prve stopnje pravočasno ugovarja dolžnik brez navedbe zakonskih ugovornih razlogov (smiselno pa zaradi odprave odločbe, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi za zavarovanje denarne terjatve).

V ugovoru laično navaja, da je bila "izvršba", ki je podlaga izdanemu sklepu zoper dolžnika, ustavljena, s čimer pa zastopništvo upnika očitno še ni bilo seznanjeno in gre torej postopek po inerciji naprej. Piše tudi, da je iz sklepa št. 47111-30/00-07-43-86/84 razvidno, da je nepremičnino, ki je predmet tega postopka, že v preteklosti povsem zakonito prodal S. F., kar pomeni, da sklep o izvršbi za zavarovanje ni utemeljen in predlaga, da ga pritožbeno sodišče razveljavi. Upnik je na ugovor odgovoril in predlagal njegovo zavrnitev.

Sodišče prve stopnje je ugovor štelo za neutemeljen in ga je v skladu z drugim odstavkom 54. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS, št. 51/98, v nadaljevanju ZIZ) poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Upnik ima na podlagi izvršilnega naslova, ki se glasi na denarno terjatev, pravico zahtevati njeno zavarovanje z zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini (243. člen ZIZ). To v primeru davčnih obveznosti dolžnika, ki je lastnik nepremičnega premoženja, izhaja tudi iz določbe 82.

člena specialnega Zakona o davčnem postopku (Ur. l. RS št. 18/96). Predlog za zavarovanje mora imeti vse siceršnje sestavine predloga za izvršbo (40. člen ZIZ v zvezi z 239. členom ZIZ), priložen pa mora biti izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz o dolžnikovi lastnini, saj se na nepremičnini zastavna pravica pridobi z zemljiškoknjižno vknjižbo. Davčni urad ... je kot upnik v predlogu za zavarovanje denarne terjatve zapisal, da mu dolžnik dolguje na podlagi overjenega in izvršljivega dolgovnega seznama zaostalih obveznosti dolžnika iz naslovov davkov in prispevkov, ki so prihodek republiškega proračuna.

Upnik je predlogu za zavarovanje omenjeni seznam tudi priložil (priloga A1). V obravnavanem primeru je bil torej postopek za zavarovanje predlagan na podlagi seznama zaostalih obveznosti dolžnika s potrdilom izvršljivosti, ki ga je izdal pristojni davčni organ in ne (kot smiselno v ugovoru zatrjuje dolžnik) na podlagi sklepa št. 47111-30/00-07-43-86/48 z dne 17.03.2000, s katerim je bila v davčnem postopku zoper dolžnika ustavljena prisilna izterjava. Sklep upnika o ustavitvi prisilne izterjave zoper dolžnika torej ni tisti, katerega obstoj ali vsebina bi lahko kakorkoli ovirala izdajo sklepa za zavarovanje denarne terjatve.

Z izdajo sklepa v davčnem postopku o ustavitvi prisilne izterjave je bil razveljavljen le sklep o prisilni izterjavi, ne pa dolgovani seznam kot izvršilni naslov v tem postopku. Izvršilni naslov je torej podan, njegova podlaga je v 2. točki 17. člena ZIZ, in do sedaj ni bilo dokazano, da bi bil s čim odpravljen, razveljavljen ali spremenjen. V postopku zavarovanja denarne terjatve z vknjižo zastavne pravice na določeni nepremičnini je pomembno tudi to, da upnik predlogu za zavarovanje predloži izpisek iz zemljiške knjige, iz katerega je razvidna dolžnikova lastnina nepremičnine.

Priloga A4 (zemljiškoknjižni izpisek, ki ga je priložil upnik) ovrže dolžnikove ugovorne navedbe, da sam ni lastnik nepremičnine, na kateri je predlagano zavarovanje. Kupoprodajne pogodbe, za katero dolžnik trdi, da jo je sklenil s svojim bratom, v spisu ni in ji pritožbeno sodišče glede na zemljiškoknjižno stanje ne more slediti. Sploh pa je to po vsebini ugovor tretjega, ki ga lahko vloži samo tisti, ki verjetno izkaže, da ima na predmetu zavarovanja pravico, ki zavarovanje preprečuje, ne pa dolžnik, ki take pravice, ki bi preprečevala zavarovanje, nima.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se torej izkaže, da ugovorni razlogi niso podani, sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen. Tudi niso podani razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče v skladu z določbami drugega odstavka 55. člena ZIZ in drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99, v nadaljevanju ZPP) paziti po uradni dolžnosti. Zato je bilo potrebno ugovor na podlagi določbe 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljen zavrniti in potrditi sklep o izvršbi za zavarovanje sodišča prve stopnje.

Pritožbeno sodišče je upniku priznalo stroške odgovora na ugovor. Ker bi sodišče v primeru, da upnik ne bi vložil odgovora, v skladu z določbo prvega odstavka 58. člena ZIZ štelo, da so dolžnikove navedbe resnične, predstavljajo stroški odgovora na ugovor potrebne stroške v smislu določbe prvega odstavka 155. člena Zakona o pravdnem postopku. Sodišče je stroške odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (Ur. l. SRS, št. 30/78) in Odvetniško tarifo (Url. l. RS, št. 7/95). V skladu z določbo 16. člena Odvetniške tarife je sodišče pri odločanju o povrnitvi stroškov zastopanja upoštevalo vrednost točke po tarifi od odmeri (90,00 SIT), število točk pa ob opravi dejanja.

Stroške upnika predstavljajo stroški za sestavo odgovora na ugovor (priglašenih 200 odvetniških točk), torej 18.000,00 SIT. Stroškov za pregled listin pritožbeno sodišče ni priznalo, saj gre za stroške, ki so vsebovani pri sestavi odgovora. Priznalo pa je za materialne stroške oziroma poštnino v višini 139,00 SIT ter stroške za končno poročilo strani (priglašenih 20 točk), torej 1.800,00 SIT.