Appeal dismissed; conviction for grand theft upheld due to conclusive fingerprint evidence and circumstantial proof. Defendant ordered to pay costs.

Pritožba zagovornika obdolženca D. P. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje. Obdolženec je dolžan plačati kot stroške pritožbenega postopka povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

[JEDRO]

Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovljeno in obrazloženo prepričljivo.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je Okrožno sodišče v Kranju spoznalo obdolženca D. P. za krivega storitve kaznivega dejanja velike tatvine po členu 212/I tč. 1 v zvezi s členom 211/1 in členom 3/2 KZ v nadaljevanju. Obdolžencu je izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen 8 (osem) mesecev zapora s preizkusno dobo 2 (dveh) let in z nadaljnjim pogojem, da mora v 5 (petih) mesecih po pravnomočnosti sodbe plačati premoženjsko pravne zahtevke oškodovancem in povrniti protipravno pridobljeno premoženjsko pravno korist. Obdolženi je dolžan plačati sodne stroške v znesku 7.209,00 SIT in povprečnino v znesku 50.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil zagovornik obdolženca iz pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter predlagal, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da se obdolženca v celoti oprosti, podrejeno pa, da se sodba razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Pritožbeno sodišče je opravilo sejo senata v navzočnosti višjega državnega tožilca J. Š., ki je na seji predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenskega spisa, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nima nobenih pomislekov v ugotovitve in zaključke prvostopenjskega sodišča.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbene navedbe, da obdolženi ni storil očitanih kaznivih dejanj, ker naj bi bil tiste noči v Italiji, kar naj bi bilo razvidno iz žigov potnega lista, ocenilo kot neutemeljene. Iz kazenskega spisa je razvidno, da so v notranjosti avtomobila oškodovanke D. A. našli prstne odtise obdolženega, za katere ni znal pojasniti, kako so se tam znašli. Najdena prstna sled obdolženca na notranji strani zadnjega levega okna avtomobila oškodovanke A. D. jasno dokazuje, da je prstno sled tam pustil lahko samo vlomilec.

Na podlagi tega je prvostopenjsko sodišče z gotovostjo ocenilo, da je storilec vloma prav obdolženi D. P.. Glede ostalih vlomljenih avtomobilov, kjer sicer niso našli prstnih sledi obdolženca, pa je prvostopnjsko sodišče pravilno iz z gotovostjo ocenilo, da je vlomilec tudi obdolženi in pri tem utemeljeno izhaja iz okoliščin, da je bilo v vse avtomobile vlomljeno v istih časovnih in krajevnih okoliščinah, saj je bilo vlomljeno v isti noči, na istem parkirišču in na isti način. Pritožbene navedbe, da je bil obdolženi v noči, ko je bilo vlomljeno v avtomobile in je za te vlome prvostopenjsko sodišče soznalo za krivega obdoležnca D.

P., v Italiji, niso zadostno potrjene, saj na podlagi žigov, v potnem listu tega ni mogoče ugotoviti, ker očitno niso žigani prav vsi prihodi in odhodi v državo in iz nje. Glede na navedeno, pritožbeno sodišče v celoti sprejema odločitev prvostopenjskega sodišča in ugotavlja, da je bilo dejansko stanje v celoti pravilno in popolno ugotovljeno. Pritožba zaradi zmotnega in nepopolnega ugotovljenega dejanskega stanja, ki je podana v korist obdolženca, obsega v skladu s 386. členaom ZKP tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji in odvzemu premoženjske koristi.

Pri preizkusu sodbe v tem delu, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo vse olajševalne in obteževalne okoliščine in zato izrečeni kazni ni mogoče odrekati pravičnosti in smotrnosti. Prvostopenjsko sodišče je utemeljeno izreklo opozorilno sankcijo, v kateri je določilo primerno kazen, primerno dolgo preizkusno dobo in nadaljnji pogoj, plačilo premoženjsko pravnih zahtevkov vsem oškodovancem, ki so jih uveljavljali v tem postopku in povrnitev premoženjske pravne koristi pridobljene z kaznivim dejanjem, saj je prepričano, da bo tudi z njo dosežen namen kaznovanja.

Drugostopenjsko sodišče tako v celoti sprejema odločitev sodišča prve stopnje in glede na to, da ni našlo nobene kršitve materialnega ali procesnega zakona, na katere mora po 383/1 členu ZKP paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zagovornika obdolženca zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.