Appeal allowed; conviction quashed due to failure to hear a witness essential for fact-finding.

Pritožbi zagovornika obdolženca A. U. se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zato, ker ni zaslišalo ene od prič, ki naj bi bila pri kaznivem dejanju prikrivanja "podaljšana roka" obdolženca, nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče spoznalo obdolženca A. U. za krivega storitve kaznivega dejanja prikrivanja po čl. 221/1 KZ in mu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo 8 (osem) mesecev zapora, v preizkusni dobi 2 (dveh) let. Obdolžencu je naložilo plačilo sodnih stroškov in povprečnine v znesku 100.000,00 SIT. Oškodovanca N. Š. je napotilo z njegovim premoženjskopravnim zahtevkom na pravdo. Zoper sodbo se je pritožil obdolženčev zagovornik iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da se pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se obdolženca oprosti, ker dejanje, katerega je obdolžen po obtožnem predlogu, nima vseh znakov kaznivega dejanja prikrivanja, podrejeno pa ker mu očitano kaznivo dejanje ni dokazano.

Pritožba je utemeljena. Po preizkusu sodbe in pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ocenjuje, da pritožnik utemeljeno izpodbija obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča. Prvostopenjsko sodišče je oprlo svojo odločitev predvsem na izpovedbi prič N. P. in R. H.. Drugostopenjsko sodišče je ocenilo, da le na podlagi izpovedb teh dveh prič ni še mogoče z gotovostjo ugotoviti, da je obdolženi U. A. res storilec očitanega kaznivega dejanja. Izpovedba priče N. P., da mu je bil obdolženi U. dolžan denar in da mu je zato izročil ukradeni avto, za katerega je vedel, da je ukraden, v zavarovanje svojega dolga, ni dovolj prepričljiva, niti ni v zadostni meri podkrepljena z drugimi dokazi.

Sodišče se je v tem delu oprlo samo na pričevanje priče P., medtem ko je obdolženi v teku celotnega postopka sploh zanikal poznanstvo s P.. Tudi iz izpovedbe priče P. izhaja, da mu je avto dejansko izročil Bošnjak. Zoper B. je prvostopenjsko sodišče izločilo postopek, ker ni bil dosegljiv sodišču in se je nahajal neznano kje. Priča P. je izpovedal, da je B. videl, da se vozi v ukradenem vozilu, izpovedal je, da se je B. vozil tudi v njegovem starem vozilu, ki naj bi ga dal obdolženemu U. v njunem medsebojnem poslu, iz katerega naj bi izviral obdolženčev dolg.

B. je bil s P. tudi v avtu, ko so ga ustavili policisti in zasegli avto. B. je bil tudi tisti, ki je uredil papirje z R. H., ki je bil domnevni lastnik avtomobila. Priča R. H. je pred preiskovalnim sodnikom prepoznal B. kot tistega, ki je prišel k njemu, da sta napisala pooblastilo P. za razpolaganje z avtomobilom. Priča R. H. pa obdolženega U. ni prepoznal. Drugostopenjsko sodišče zato ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da je na podlgi skladnih izpovedb priče P. (skladna tako v predhodnem postopku kot na glavni obravnavi) z gotovostjo dokazano, da je obdolženi U. priči P. dolgoval denar in mu je (preko B.) izročil ukradeni avto.

Skladna je namreč tudi izpovedba obdolženca U., ki je v pripravljalnem postopku in na glavni obravnavi zatrjeval, da z obravnavano zadevo nima nobene veze, da za ukradeni avto ne ve, zanikal je tudi poznanstvo s P. in obstoj dolga, ki naj bi ga imel do njega. Drugostopenjsko sodišče tudi ne sprejema stališča sodišča prve stopnje, da je bil B. dejansko samo podaljšana roka obdolženega U.. Drugostopenjsko sodišče ocenjuje, da je imel B. pri tem dogodku lahko vidnejšo in drugačno vlogo, kot mu jo pripisuje prvostopenjsko sodišče. Zato je sodišče prve stopnje dejansko stanje nepopolno ugotovilo.

V ponovljenem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje zaslišati še pričo B., ki o sami zadevi očitno ve veliko več, kot je povedal pred preiskovalnim sodnikom. Brez njegovega neposrednega zaslišanja sodišče prve stopnje ne more s potrebno stopnjo gotovosti popolno ugotoviti dejansko stanje in vlogo obdolženca pri tem. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku ponovno pretehtati vsak izveden dokaz posebej in v zvezi z drugimi dokazi in na podlagi ponovne presoje oceniti, ali je kakšno dejstvo dokazano ali ne. Torej, ali je obdolžencu dokazana storitev kaznivega dejanja prikrivanja oziroma kakšna je njegova vloga pri obravnavanem dogodku.