Appeal dismissed; minor offense exemption applied despite prosecutor's argument on rising drug crime rates.

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je upravičeno uporabilo določila čl. 14 KZ - dejanje majhnega pomena, čeprav državni tožilec meni v pritožbi, da v zvezi s kaznivim dejanjem omogočanja uživanja mamil po čl. 197/I KZ uporaba navedenega inštituta ne pride v poštev. Šlo je namreč za dejanje, v katerem je obtoženec izročil 28-letnemu prijatelju cigareto, ki je vsebovala tobak in marihuano. Od dejanja pa je poteklo že 4 leta. Zato obtoženčevo dejanje ni imelo škodljivih posledic.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obt. R. R. iz razloga po 1. tč. 358. čl. ZKP v zvezi s čl. 14 KZ oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje omogočanja uživanja mamil po čl. 197/1 KZ. Določilo je še, da stroški kazenskega postopka bremenijo proračun. Proti navedeni sodbi se je pritožila okrožna državna tožilka zaradi kršitve kazenskega zakona, ker je sodišče uporabilo zakon, ki ga ne bi smelo uporabiti. Predlagala je ugoditev pritožbi in spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj se obtožencu izreče obsodilna sodba in ustrezna kazen.

Višji državni tožilec svetnik J. S. je predlagal ugoditev pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Državna tožilka v pritožbi navaja, da ne sprejema ugotovitev sodišča prve stopnje, da naj bi šlo za dejanje majhnega pomena. Ne s trinja se torej z uporabo čl. 14 KZ in z oprostitvijo obtoženca. Meni, da v nobenem primeru pri obravnavanem kaznivem dejanju "ne gre za dejanja majhnega pomena", zlasti še, ker raste število tovrstnih kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče teh pritožbenih navedb ne sprejema, pač pa se strinja z zaključki sodišča prve stopnje glede ocene, da gre za dejanje majhnega pomena, čeprav je sodba v tem pogledu skopo obrazložena.

Iz vsebine zadeve je razvidno, da je obtoženec izročil le eno cigareto marihuane T. I.. Količina mamila marihuana ni ugotovljena, vendar je nedvomno prvostopenjsko sodišče upoštevalo, da gre za neznatno količino mamila, ki je bilo izročeno osebi, stari takrat že 28 let, torej osebi, ki je že formirana osebnost, kateri kajenje ene cigarete ni moglo škodovati. Zato je mogoče ravnanje obtoženca opredeliti kot dejanje brez škodljivih posledic, saj v opisu ni podatkov o posledicah. Čas storitve pa je že precej odmaknjen (4 leta). Zato je kljub temu, da iz leta v leto raste število tovrstnih kaznivih dejanj, odločitev sodišča za uporabo čl. 14 KZ (dejanje majhnega pomena) utemeljena in je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo kazenski zakon.

Glede na navedeno je zato pritožba okrožne državne tožilke neutemeljena. Porast števila takih kaznivih dejanj ne vpliva na možnost uporabe določila čl. 14 KZ, nikakor pa tudi ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da pri takem kaznivem dejanju, katerega je bil obtožen obtoženec, ne more iti za dejanje majhnega pomena. Ker sodišče prve stopnje ni našlo nobenih kršitev določb materialnega ali procesnega zakona, je zato pritožbo državne tožilke zavrnilo kot neutemeljeno in je potrdilo izpodbijano sodbo.