Appeal dismissed; debtor's financial hardship does not invalidate enforcement objection under ZIZ.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objection. The debtor argued that his severe financial difficulties and health issues prevented payment, but failed to contest the existence or amount of the debt. The court ruled that financial hardship is not a legally relevant fact for rejecting a valid enforcement claim and that the objection was unproven and ungrounded.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection to enforcement is ungrounded if the debtor fails to contest the existence or amount of the debt, as financial hardship alone cannot justify the rejection of a valid claim.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 15.09.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da nikoli ni oporekal nastalemu dolgu do upnika. Vendar pa zaradi nezmožnosti plačila in nerazpolaganja s kakršnimkoli premoženjem, ki bi omogočalo plačilo, dolga ni v stanju poravnati. Za realizacijo plačila bo potreboval daljši čas. Zaradi zdravstvenih težav delo stoji že dobri dve leti in je bil prisiljen ženo, ki je delala pri njem, prijaviti na zavod za zaposlovanje kot tehnološki višek, sam pa je po 33 letih dela na popolnem začetku.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53.
člena ZIZ, neutemeljen. Dolžnik v ugovoru ni oporekal obstoju in višini terjatve. Slabo finančno stanje, na katerega se sklicuje, pa ni pravno pomembno dejstvo, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično. Glede na navedeno, sodišče druge stopnje zaključuje, da ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350.
člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.