Appeal dismissed because debtor had no legal interest as the first-instance ruling was not more favorable than the creditor's original request.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's appeal against a first-instance decision that partially suspended enforcement. The debtor argued they had acquired the business in 1993 and should not be liable for prior debts, but the court found no legal interest in appealing. Since the first-instance ruling limited enforcement to the creditor's original request, it could not be more favorable than that request, rendering the appeal inadmissible under the relevant procedural laws.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 343. člen 3. odstavek: A debtor lacks legal interest in appealing a first-instance decision partially suspending enforcement if that decision does not offer a more favorable outcome than the creditor's original request.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrže.
[JEDRO]
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnico ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa) niti ne bi mogla doseči. Zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izvršbo delno ustavilo za dne 1.10.1999 plačani znesek 36.000,00 SIT. Dolžnica se je zoper sklep pravočasno pritožila in med drugim navedla, da je že leta 1993 trgovino prevzela družba S... trade d.o.o., ki je tudi napravila vse dolgove. Dolžnica nima pravnega interesa za pritožbo. Prvostopenjsko sodišče je v celoti sledilo upnikovemu predlogu za utesnitev izvršbe z dne 13.10.1999 zaradi upnikovega delnega poplačila s prodajo dolžničinih premičnih stvari na dražbi in izvršbo v predlaganem obsegu ustavilo.
Tak sklep za dolžnico ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog, ki je bil podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa) niti ne bi mogla doseči. Zato ji pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep. Zato je pritožbeno sodišče v skladu s 3. odst. 343. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 1. točko 365. čl. ZPP in v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) dolžničino pritožbo zavrglo kot nedovoljeno. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnica v pritožbi navaja razloge, ki se tičejo same terjatve, takšne razloge pa bi mogla in morala uveljavljati že v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dne 15.7.1996, katerega pa dolžnica po podatkih spisa ni vložila.
Ker je navedeni sklep dne 8.5.1997 postal pravnomočen, tovrstnih pritožbenih razlogov v tej fazi postopka ni več mogoče upoštevati, saj iz samih dolžničinih navedb izhaja, da ne gre za dejstva, ki bi nastopila šele po pravnomočnosti sklepa o izvršbi, zato pritožbe ni mogoče šteti za ugovor po izteku roka v smislu 56. čl. ZIZ.