Appeal dismissed because debtor failed to substantiate non-existence of debt with specific legal facts under enforcement law.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision to reject the debtor's objection. The debtor argued the underlying debt did not exist but failed to provide specific legal facts explaining why the claim should not stand, such as payment or lack of business relationship. Consequently, the court ruled the objection was unsubstantiated under enforcement law, requiring concrete factual grounds to shift the burden of proof.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; 5. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: A debtor's objection to an enforcement order is deemed unsubstantiated if they fail to specify material legal facts justifying the non-existence of the claim, even after judicial warning.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost za katero ga terja upnik ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev. Ker sodišču ni pojasnil razloga, zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 26.06.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da obveznost, za katero ga terja upnik, ne obstoji, zato zgoraj navedenemu znesku ugovarja po temelju in po višini. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak, po 2. odst. 53. člena ZIZ, neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. Vendar kljub opozorilu ugovorne trditve, da obveznost, za katero ga terja upnik, ne obstoji, ni konkretiziral z navedbo pravno pomembnih dejstev.
Ker sodišču ni pojasnil razloga zaradi katerega naj terjatev ne bi obstajala (npr.: prenehanje terjatve zaradi plačila, neobstoj terjatve, ker z upnikom ni v poslovnem razmerju ipd.), ugovora ni moč šteti za obrazloženega. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen (2. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 5. odst. 62. člena ZIZ). Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še glede kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15.
členom ZIZ). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.