Court dismisses debtor's execution objection for failing to substantiate claims under ZIZ Article 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection to an execution proceeding initiated against a verified invoice. The debtor argued the invoice was sent to the wrong address, but the court found the objection lacked the required legal reasoning and evidence under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act. Consequently, the court ruled that without specific facts proving the debt's non-existence or invalidity, the objection was unfounded and the first-instance execution order was confirmed.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 365(2) of the Civil Procedure Act: A debtor's objection to an execution proceeding is deemed unfounded if it fails to state legally relevant facts or provide evidence supporting the claim's non-existence, invalidity, or non-due.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 106.125,28 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da mu upnik računa ni poslal na pravi naslov, saj je sedež podjetja registriran na drugem naslovu, kar dokazuje s potrdilom o registraciji (priloga B1). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja in tudi dolga, ko pravi, da je "kot dolžnik" obvestil podjetje C... o spremembi naslova.
Dolžnik v ugovoru ne pojasni, zakaj naj zaradi izdaje računa z napačnim naslovom ne bi bil dolžan plačati, niti izrecno ne izpodbija obstoja, višine ali zapadlosti upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino. Tako pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnikov ugovor ne vsebuje pravno relevantnih trditev, ki bi jih bilo mogoče šteti za ugovorni razlog v smislu 55. čl. ZIZ, zato je njegov ugovor glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ neobrazložen in neutemeljen. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350.
čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.