Partial allowance of enforcement objection where oral contract and evidence suffice for partial defense.

1) Ugovoru se deloma ugodi in se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 2000/02170 z dne 7.4.2000, razveljavi v 2. točki izreka še za znesek 688.905,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter za izvršilne stroške v znesku 13.786,67 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 7.4.2000 do plačila in se v tem delu zadeva pošlje Okrožnemu sodišču v Ljubljani v nadaljnji postopek. 2) V ostalem se ugovor zavrne in se sklep o izvršbi glede zneska 842.940,60 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi ter glede izvršilnih stroškov v znesku 16.850,38 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dn 7.4.2000 do plačila potrdi.

[JEDRO]

Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi (račun in zaslišanje strank) za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Glede preostalega dela ugovora pa dolžnik ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1,781.845,60 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da vsi računi še niso zapadli, saj sta se stranki dogovorili za obročno plačilo in delno kompenzacijo. Dolžnik je dolg delno poravnal v višini 250.000,00 SIT, kar dokazuje z izpiskom nakazila, poleg tega pa sta se z upnikom dogovorila, da se terjatev delno kompenzira z dobavo mesa v vrednosti 688.905,00 SIT, kar dolžnik dokazuje z računom ter predlogom za zaslišanje strank.

Glede preostalega dolga v višini 842.940,00 SIT pa obstaja med strankama dogovor, da bo to poračunano tako, da bo dolžnik dobavil upniku različno blago v tej vrednosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor deloma obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in sicer glede zneska 250.000,00 SIT s pripadki ter v tem delu sklep o izvršbi razveljavilo v 2. točki izreka in zadevo odstopilo pravdnemu sodišču. V preostalem delu je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da dolžnikov ugovor glede zneska 1,531.845,60 SIT s pripadki ni obrazložen in ga po 5. odst. 62.

čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor je deloma utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je dolžnikov ugovor v delu, ki ga na podlagi 5. odst. 62. čl. ZIZ obravnava sodišče druge stopnje, utemeljen tudi glede zneska 688.905,00 SIT s pripadki. Glede tega dela terjatve je dolžnik navedel, da sta se z upnikom dogovorila za kompenzacijo z blagom (meso) v tej vrednosti. V dokaz je predložil račun z dne 4.4.2000 (priloga B4) iz katerega izhaja, da dolžnik upniku zaračunava svinjske polovice v zgoraj navedenem znesku, ter predlagal zaslišanje strank. Pogodbeni pobot je veljavno sklenjen tudi ustno, zato pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagani dokazi za dolžnikove trditve o kompenzaciji glede zneska 688.905,00 SIT povsem zadoščajo za obrazložen ugovor v smislu 2. odst. 53.

čl. ZIZ, zato je na podlagi 2. odst. 62. čl. ZIZ dolžnikovemu ugovoru v tem delu ugodilo in odločilo, kot je razvidno iz prve točke izreka tega sklepa. Glede preostalega dela ugovora (za znesek 842.940,60 SIT s pripadki) pritožbeno sodišče ugotavlja, da ni obrazložen in s tem tudi ne utemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ. Dolžnik v ugovoru ne pove, kateri računi še niso zapadli oz. glede katerih sta se stranki dogovorili za obročno plačilo, niti kdaj naj bi zapadli ter v koliko in kolikšnih obrokih naj bi dolžnik plačal. Tudi ugovorne trditve o kompenzaciji (izvzemivši tiste glede zneska 688.905,00 SIT, kot je bilo obrazloženo v prejšnjem odstavku) so po prepričanju pritožbenega sodišča premalo konkretizirane, saj dolžnik ne pove, kakšno blago naj bi dolžnik dobavil upniku in kdaj, za te svoje ugovorne trditve pa tudi ne predlaga nobenih dokazov.

Ugovor zoper glavnico vsebuje tudi ugovor zoper ustrezen del izvršilnih stroškov. Upniku je sodišče prve stopnje priznalo izvršilne stroške v znesku 35.636,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi, pri čemer je s sklepom z dne 16.6.2000 že odločilo o stroških v znesku 4.999,85 SIT s pripadajočimi obrestmi, zato je pritožbeno sodišče v okviru odločanja o obrazloženosti ugovora obravnavalo izvršilne stroške v znesku 30.637,05 SIT. Dolžnik je obrazloženo ugovarjal zoper del terjatve v znesku 688.905,00 SIT, kar znaša okoli 45 % terjatve, ki jo je obravnavalo sodišče druge stopnje v okviru odločanja o ugovoru.

Ustrezni odstotek stroškov tako znaša 13.786,67 SIT, medtem ko na neobrazloženo ugovarjani del terjatve odpade 16.850,38 SIT izvršilnih stroškov. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu tega dela izpodbijanega sklepa (glede zneska 842.940,60 SIT s pripadki) po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor glede navedenega zneska zavrnilo kot neutemeljen in za znesek 842.940,60 SIT s pripadki potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi (2. točka izreka tega sklepa).