Enforcement objection dismissed for failure to specify payment amount and provide evidence under ZIZ Art. 53(2).
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the debtor's objection to an enforcement proceeding, upholding the first-instance court's decision to proceed with execution. The debtor claimed partial payment was made while negotiations continued, but failed to specify the exact amount paid or provide any supporting evidence. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection must be substantiated with specific facts and proof, which the debtor did not provide.
Legislator headnote
AI generatedArt. 53(2) ZIZ; Art. 55 ZIZ: An objection to enforcement must be substantiated with specific material facts and supporting evidence; failure to do so renders the objection inadmissible and the enforcement valid.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu; ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 1,312.038,11 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je del zneska plačal, za razliko pa "so pogovori v teku". Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53.
čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper skle o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pove, da je del zneska plačal, za ostali del pa so v teku pogovori z upnikom.
Vendar dolžnik sploh ne pove, kolikšen del dolgovanega zneska naj bi plačal in tudi ne predloži nobenih dokazil o plačilu, čeprav je bil v pravnem pouku na sklepu o izvršbi na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ izrecno opozorjen. Ugovorna navedba, da so za razliko pogovori v teku, je povsem nekonkretizirana in neizkazana, zato kot taka ne more predstavljati ugovornega razloga v smislu 55. čl. ZIZ. Dolžnik sploh ne pove, o čem naj bi se z upnikom pogovarjal (o odlogu plačila, odpustu ali znižanju dolga itd.), prav tako pa tudi za te svoje trditve ne predloži nikakršnih dokazov, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.