Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on litigation costs exemption for sole trader's business dispute.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court rejected the appellant's claim that the first instance court erred in applying the exemption from litigation costs. The appellant argued the dispute over returned copies did not constitute their business activity, but the court found the case clearly related to their photocopying business. Consequently, the court confirmed the first instance decision, noting the procedural distinction between rejecting and dismissing the cost exemption request.
Legislator headnote
AI generated168. člen ZPP; 359. člen ZPP: The exemption from litigation costs for sole traders and legal persons in disputes related to their business activity applies, and the appellate court must distinguish between rejecting and dismissing such requests based on procedural rules.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je izpodibijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst. po katerem določba o oprostitvi storkov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taksa ne velja za podjetnika posamehnika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks. Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da predmetni spor ne predstavlja spora med tožečo in toženo stranko iz naslova dejavnosti tožeče stranke oziroma v zvezi z njeno dejavnostjo. Gre le za vrnitev nekih vlaganj. Vlaganja pa ne pomenijo tožnikove dejavnosti fotokopiranja, zato uporaba 6. odst. 168. člena ZPP ni pravilna. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep izdalo v skladu z določilom 168. člena ZPP, zlasti njegovega 6. odst., po katerem določba o oprostitvi stroškov postopka ter določba o možnosti odložitve plačila oziroma obročnega plačila sodnih taks ne velja za podjetnika posameznika v sporih v zvezi z njegovo dejavnostjo in za pravne osebe. Iz tožbenih navedb je razvidno, da tožeča stranka kot samostojni podjetnik vtožuje vrnitev vlaganj (v višini 93.182.584,00 SIT) v adaptacijo prostorov, v katerih je opravljala poslovno dejavnost. Nobenega dvoma tako ni, da je spor v zvezi z dejavnostjo fotokopiranja tožeče stranke.
Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, le da bi sodišče moralo predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrniti in ne zavreči. Sodišče druge stopnje v izrek izpodbijanega sklepa ni moglo poseči na pritožbo tožeče stranke, ker je zanjo procesna odločitev manj neugodna kot meritorna (359. člen ZPP). Iz teh razlogov in ker tudi ni zasledilo absolutnih bistvenih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 365.
člena ZPP).