Appeal allowed: Debt default interest starts from due date, not receipt of bill, per old procedural law.

1.Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne ..., opr. št. ..., v 1. točki izreka ostane v veljavi za zakonske zamudne obresti od 75.944,72 SIT od 14.10.1995 do 27.3.1996, v 3. točki izreka pa za 15.197,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 do plačila. 2.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti 27.562,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov in 11.380,00 SIT pritožbenih stroškov, v 8 dneh.

[JEDRO]

Če zapadlost plačila ni vezana na prejem računa, dolžnik ne pride v zamudo šele s prejemom računa. Račun pomeni le potrditev dogovorjenega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka razveljavilo za zakonske zamudne obresti od 75.944,72 SIT od 14.10.1995 do 27.3.1996, v 3. točki izreka pa za 15.197,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 dalje, ter tožbeni zahtevek (v tem delu) zavrnilo (1. točka izreka). Istočasno je zavrnilo zahtevek tožeče stranke na povračilo pravdnih stroškov (2. točka izreka). Tožeča stranka se je proti navedeni odločbi (ki je v izvirniku sodba, ne pa sodba in sklep) pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge in predlagala razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve v prvostopno odločanje.

Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Izpodbijana sodba je bila izdana pred dnem 14.7.1999, ko je začel veljati "novi" Zakon o pravdnem postopku (ZPP/99). Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odstavka njegovega 498. člena o pritožbi odločilo ob upoštevanju "starih" procesnih predpisov (ZPP/77). Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje tožeči stranki zakonskih zamudnih obresti od vtoževanega računa ni priznalo od zapadlosti (dne 14.10.1995) do plačila (dne 27.3.1996).

Štelo je namreč, da tožena stranka do prejema računa ni bila v zamudi z njegovim plačilom. Vendar pa je takšna pravna presoja nepravilna, saj (glede na navedbe strank in podatke spisa) ni videti, da bi bila zapadlost plačila vezana na prejem računa. Sicer pa račun pomeni le potrditev dogovorjenega, tako tudi zapadlosti. Torej je mogoče šteti, da sta bili toženi stranki že pred prejemom spornega računa znani višina obveznosti in njena zapadlost. Tako je sodišče druge stopnje na podlagi 3. točke 373. člena ZPP/77 sklepalo, da je sporni račun zapadel v plačilo dne 14.10.1995, kot je to navedeno na računu samem (priloga A1) in čemur tožena stranka niti ni ugovarjala.

Ugovarjala je namreč le, da ni prejela navedenega računa, na podlagi česar je sodišče prve stopnje nepravilno sklepalo, da "tožena stranka, ki je vtoževani račun prejela 25.3.1998 in ga poravnala dne 27.3.1996, ni bila v zamudi". Zato je sodišče druge stopnje pritožbi tožeče stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je izdani sklep o izvršbi v 1. točki izreka ohranilo v veljavi za zakonske zamudne obresti od 75.944,72 SIT od 14.10.1995 do 27.3.1996, v 3. točki izreka pa za celotne izvršilne stroške (v znesku 15.197,00 SIT) z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 18.3.1996 do plačila.

Tožena stranka je namreč vtoževani račun poravnala šele dne 27.3.1996, kar je tako po vložitvi izvršilnega predloga (dne 12.3.1996) kot tudi po izdaji sklepa o izvršbi (dne 18.3.1996). To namreč pomeni, da so bili glede na navedeno dejansko stanje celotni izvršilni stroški potrebni. Ker je sodišče druge stopnje spremenilo izpodbijano sodbo, je na podlagi 2. odstavka 166. člena ZPP/77 tožeči stranki priznalo tudi nadaljnje pravdne stroške in pritožbene stroške. Oboje je odmerilo v skladu z Zakonom o sodnih taksah (ZST) in veljavno Odvetniško tarifo (OT), pri čemer je pri odmeri upoštevalo število točk na dan oprave posameznega procesnega dejanja, vrednost točke pa na dan pritožbene seje.

Tako je tožeči stranki priznalo 27.562,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov, ki so razvidni iz vloženega stroškovnika (gl. list. št. 15). Gre za 13.162,00 SIT stroškov sodnih taks za sodbo (tarifni št. 2/1 in 2/6 ter pojasnilo e) k tarifni št. 2 Tarifnega dela ZST), za 50 točk oz. 4.500,00 SIT stroškov sestave "delnega umika" (tarifna št. 14/1 OT), za 50 točk oz. 4.500,00 SIT stroškov zastopanja na naroku dne 5.10.1998 in prav tako na naroku dne 9.11.1998 (tarifna št. 15/1 OT) ter za 10 točk oz. 900,00 SIT stroškov sestave (končnega) poročila (tarifna št. 33/4 OT).

Kot nepotrebnih pa ji ni priznalo stroškov sestave odgovora na ugovor z dne 10.6.1996 (ki se po svoji vsebini ni razlikoval od "delnega umika" niti stroškov sestave dodatnega poročila. Tožeči stranki pa je priznalo tudi 11.380,00 SIT pritožbenih stroškov (gl. list. št. 20). Gre za stroške sestave pritožbe v višini 125 točk oz. v znesku 11.250,00 SIT (tarifna št. 16/1 OT) in za poštne stroške v znesku 130,00 SIT (2. odstavek 15. člena OT).