Appeal allowed: Withdrawal of claim after debt fulfillment does not require immediate timing for cost recovery.

Pritožbi se ugodi in se prvostopni sklep v izpodbijanem drugem odstavku spremeni tako, da se zahtevek tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov zavrne. Tožena stranka je dolžna v osmih dneh povrniti tožeči stranki njene stroške pritožbenega postopka v znesku 24.529,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.10.2000 dalje do plačila.

[JEDRO]

Izraza "takoj" iz prvega odstavka 158. člena ni mogoče interpretirati v časovnem pomenu besede, pač pa v vsebinskem, saj časovno takojšen ali kasnejši umik tožbe po izpolnitvi obveznosti nima nobenega vpliva na večje ali manjše stroške pravdnih strank, če po izpolnitvi obveznosti ne pride do kakšnih pravdnih dejanj. Tožnik ima v primeru umika tožbe pravico do povrnitve pravdnih stroškov vedno takrat, kadar je tožbo umaknil neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tistem, ko je tožena stranka med pravdo ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zaradi umika tožbe razveljavilo 1. in 3. točko izreka sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Kočevju, opr. št. Ig ... z dne ... (prvi odstavek izreka sklepa) in tožeči stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožene stranke (drugi odstavek izreka sklepa). Pri stroškovni odločitvi se je oprlo na določilo 158. člena ZPP in obrazložilo, da je tožeči stranki naložilo v plačilo nadaljnje pravdne stroške tožene stranke zato, ker tožbe ni umaknila takoj po izpolnitvi obveznosti s strani tožene stranke.

Tožeča stranka se je zoper sklep o stroških pravočasno pritožila. Sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP in predlaga spremembo stroškovnega izreka tako, da se zahtevek tožene stranke za povračilo nadaljnjih pravdnih stroškov zavrne, pritožbeni stroški tožeče stranke pa naložijo v plačilo toženi stranki. Navaja, da je prvostopno sodišče nepravilno tolmačilo določilo 158. člena ZPP, katerega namen je ravno v zaščiti tožeče stranke. Prvostopno sodišče bi moralo upoštevati določila sklenjene poravnave, s katero sta se pravdni stranki dogovorili, da bo tožena stranka povrnila tožeči stranki pravdne stroške, ki jih je imela v sedanjem postopku.

Tožena stranka bi bila upravičena le do tistih stroškov, ki bi nastali zato, ker tožeča stranka ne bi pravočasno obvestila sodišča o umiku tožbe. Na pritožbo je tožena stranka odgovorila, vendar skladno z določilom 366. člena, po katerem se v primeru pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje ne uporabljajo določila ZPP o odgovoru na pritožbo, pritožbeno sodišče te vloge ni upoštevalo. Pritožba je utemeljena. Po določilu 1. odstavka 158. člena ZPP je dolžna tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti stroške postopka, razen če jo umakne takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.

V izvensodni poravnavi z dne 17.9.1996, ki jo je tožeča stranka poslala na sodišče hkrati z umikom tožbe, se je tožena stranka zavezala, da bo tožeči stranki povrnila njene dotedanje pravdne stroške (2. točka poravnave, priloga A3). Tega dogovora prvostopno sodišče ni upoštevalo. Obrazložilo je, da je tožeča stranka umaknila tožbo šele tri leta po sklenjeni izvensodni poravnavi, ne pa takoj po izpolnitvi, kot bi skladno z določilom prvega odstavka 158. člena ZPP morala, če bi hotela doseči povrnitev svojih pravdnih stroškov.

Tožena stranka ne zatrjuje, da bi ji po sklenitvi izvensodne poravnave oziroma po izpolnitvi zahtevka (ki ga časovno sploh ni opredelila) nastali kakšni nadaljnji pravdni stroški, kaj takšnega pa tudi iz spisa ne izhaja. Zato je odločitev prvostopnega sodišča materialnopravno zmotna. Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila drugega odstavka 365. člena ZPP izpodbijani sklep o stroških spremenilo tako, da je zahtevek tožene stranke za povračilo pravdnih stroškov zavrnilo. Izraza "takoj" iz prvega odstavka 158.

člena ni mogoče interpretirati v časovnem pomenu besede, pač pa v vsebinskem, saj časovno takojšen ali kasnejši umik tožbe po izpolnitvi obveznosti nima nobenega vpliva na večje ali manjše stroške pravdnih strank, če po izpolnitvi obveznosti ne pride do kakšnih pravdnih dejanj. Tožnik ima v primeru umika tožbe pravico do povrnitve pravdnih stroškov vedno takrat, kadar je tožbo umaknil neposredno (brez nadaljnjih pravdnih dejanj) po tistem, ko je tožena stranka med pravdo ugodila tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določilu drugega odstavka 165.

člena, v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP. Od zahtevanih pravdnih stroškov je tožeči stranki priznalo 125 točk za sestavo tožbe, 20 točk za poročilo stranki in 19 % DDV, kar skupaj znese, ob vrednosti točke 90,00 SIT, 15.529,50 SIT. Stroškov za konferenco s stranko pred vložitvijo pritožbe pritožbeno sodišče tožeči stranki ni priznalo, saj gre za nagrado, ki je vsebovana v sestavi tožbe. Od zahtevane takse ji je priznalo 9.000,00 SIT, saj je tožeča stranka le tolikšno takso plačala. Skupni priznani stroški tedaj znašajo 24.529,50 SIT.