Appeal partially allowed; interest on costs runs from decision ordering payment, not original judgment.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court partially upheld the appeal against a first-instance ruling ordering the plaintiff to pay legal costs. The defendants argued the court erred by issuing a decision against a non-existent legal entity and failed to award interest from the original judgment date. The court found the entity name was merely descriptive and the interest claim was valid but limited to the period after the specific decision ordering the payment amount.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku; Zakon o obligacijskih razmerjih: Interest on awarded court costs accrues only from the date of the decision ordering the payment of such costs, not from the date of the original judgment establishing the debt.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
1.Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da je tožeča stranka dolžna toženima strankama plačati tudi zakonite zamudne obresti od zneska 1.787.148,00 SIT za čas od 17.04.2000 dalje do plačila. Sicer se sklep sodišča prve stopnje z dne 17.04.2000 v preostalem delu potrdi. 2.Dolžnik je dolžan upniku v roku 8 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 34.368,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.2000 dalje do plačila.
[JEDRO]
Toženi stranki sta upravičeni tudi do obresti od prisojenih pravdnih stroškov. Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina,
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je dne 17.04.2000 s sklepom odločilo, da je tožeča stranka dolžna toženima strankama v roku osmih dni povrniti pravdne stroške v znesku 1.787.148,00 SIT. Toženi stranki sta se zoper navedeni sklep pravočasno pritožili zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navedli sta, da je bilo s poizvedbo v sodni pisarni ugotovljeno, da o stroških postopka ni bilo odločeno. Ob tem je bilo sodišče opozorjeno tudi na pravilno oznako tožeče stranke, vendar je bil izpodbijani sklep kljub temu izdan zoper neobstoječo pravno osebo.
Stečajni postopek nad tožečo stranko je bil, zaradi uspešne prisilne poravnave v stečaju, ustavljen že pred 17.04.2000. Pravni naslednik tožeče stranke je LEPENKA d.d. Tržič. Če bi sodišče ocenilo, da gre za pisno pomoto sta toženi stranki predlagali, da napako odpravi s popravnim sklepom. Toženi stranki sta se pritožili tudi glede zavrnilnega dela sklepa o stroških, ki se nanaša na zamudne obresti od prisojenih stroškov. Že v odgovoru na tožbo z dne 03.11.1995 sta postavili opredeljen zahtevek za povračilo stroškov in zahtevali tudi zakonite zamudne obresti od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje (torej od 07.10.1998 dalje).
V pritožbi je bil zahtevek le ponovljen. Če je napako moč odpraviti s popravnim oz. dopolnilnim sklepom, temu ne bosta nasprotovali, saj zahtevek za povračilo obresti v izreku ni bil izrecno zavrnjen. Zahtevali pa sta tudi, da jima tožeča stranka povrne stroške pritožbenega postopka. Pritožba je delno utemeljena. Sodišče druge stopnje delno pritrjuje pritožbenim navedbam v zvezi z zakonitimi zamudnimi obrestmi od priznanih pravdnih stroškov, saj ne drži ugotovitev sodišča prve stopnje, da toženi stranki zakonitih zamudnih obresti nista "prijavili" že v postopku do konca glavne obravnave.
Toženi stranki sta po podatkih spisa že v odgovoru na tožbo z dne 03.11.1995 zahtevali, da sodišče tožeči stranki naloži povračilo stroškov postopka, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe sodišča prve stopnje. Zato sta, kot pravilno opozarja pritožba, upravičeni do obresti od prisojenih pravdnih stroškov (glej 1. odst. 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Vendar jima zakonite zamudne obresti ne gredo za čas od izdaje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le za čas od izdaje odločbe, s katero je bila določena obveznost plačila stroškov in njihova višina, torej od 17.04.2000 dalje do plačila (prim. načelno pravno mnenje sprejeto na občni seji Vrhovnega sodišča Republike Slovenije dne 26.12.1989, objavljeno v Poročilu VSS št.
II/89). Zato je sodišče druge stopnje pritožbi upnika delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) spremenilo tako, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. V zvezi s pritožbeno trditvijo, da je sodišče prve stopnje povračilo stroškov pravdnega postopka naložilo neobstoječi pravni osebi pa sodišče druge stopnje še pojasnjuje, da je oznaka "v stečaju" le dodatek k firmi, ki je pomemben zaradi posledic začetka stečajnega postopka (110. člen Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, v nadaljevanju ZPPSL).
Navedeni dodatek tako ne vpliva na obstoj pravne osebe. Ker gre le za dodatek, ki ga po ustavitvi stečajnega postopka zaradi izglasovanja prisilne poravnave v stečaju (5. odst. 172. člena ZPPSL) in prenehanja pravnih posledic stečajnega postopka (6. odst. 172. člena ZPPSL) ni treba več uporabljati, ne gre za pravno nasledstvo. V postopku je bila namreč ves čas udeležena ena in ista pravna oseba. Zato je pritožba v tej smeri neutemeljena. Izrek o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 2. odst. 165. člena ZPP. Upnik je zahteval povračilo zakonitih zamudnih obresti tudi za čas od 07.10.1998 do 17.04.2000.
Do obresti za to obdobje pa, kot je bilo že zapisano, ni upravičen. Zato je sodišče druge stopnje kot osnovo za odmero pritožbenih stroškov vzelo znesek obresti obračunanih od zneska prisojenih pravdnih stroškov (1.787.148,00 SIT), za čas od 17.04.2000 do dneva odločanja na drugi stopnji t.j. 18.10.2000. Tako izračunane obresti znašajo 211.341,67 SIT (priloga št. 1 tega sklepa). Glede na uspeh v pritožbenem postopku je tožeča stranka tako dolžna toženima strankama v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju O.T.) in Zakonom o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST) povrniti naslednje stroške: za sestavo pritožbe 250 točk (tar.
št. 16/1 O.T.), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT znaša 22.500,00 SIT, za poročilo stranki 10 točk (tar. št. 33/4 O.T.), kar ob vrednosti točke 90,00 SIT znaša 900,00 SIT, za povračilo materialnih stroškov 2 % od skupne cene storitev (2. odst. 15. člena O.T.), kar znaša 468,00 SIT in za povračilo sodne takse za pritožbo 700 točk (tar. št. 3/2 v zvezi s tar. št. 2/3 v zvezi s tar. št. 1/1 ZST), kar ob vrednosti točke 15,00 SIT znaša 10.500,00 SIT. Skupaj 34.368,00 SIT. Toženi stranki pa sta upravičeni tudi do zakonitih zamudnih obresti od navedenega zneska za čas od dneva izdaje sklepa o odmeri pritožbenih stroškov (18.10.2000) do plačila.