Appeal dismissed; small value court judgments cannot be challenged on factual errors alone.

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi. Tožena stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je 12.04.2000 razsodilo, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 161.296,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 19.05.1993 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo, toženi stranki pa v skladu z uspehom v pravdi naložilo, da tožeči stranki povrne stroške izvršilnega in pravdnega postopka. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke 1. odst. 338. člena v zvezi s 14. točko 2. odst. 339. člena ZPP.

Navedela je, da je sodišče ugotovilo, da je tožeča stranka dokazala utemeljenost zahtevka po prevoznici št. 01127 za 23,72 ton cementa rinfuzo s tem, da je na vpogled predložila original prevoznice. Ker sodišče prve stopnje ni ugodilo predlogu pooblaščenke, da se obravnava preloži, toženi stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o listinah, ki so bile predložene naposredno na obravnavi 12.04.2000. Prav navedeno pa je bistvenega pomena za odločitev v tej zadevi, saj je prevoznica res opremeljena z žigom tožene stranke, vendar pa podpis ni njen.

Poleg tega naj bi ji bilo blago vročeno v času, ko poslovalnica ni bila več odprta (ob 18.00 uri). Nadalje je tožena stranka še navedla, da ji je tožeča stranka dobavila cement družbe C. d.o.o., Ljubljana in da je ta cement 17.03.1993 tudi plačala. Ker pa ji ni bila dana možnost, da se izjavi glede originalov listin, ki jih je tožeča stranka predložila na obravnavi 12.04.2000, je sodišče bistveno kršilo določbe ZPP. Zato je predlagala, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sodbo v 1. in 3. točki spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne oz. podrejeno izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

O stroških pritožbe, ki jih je priglasila, pa naj odloči kot o nadaljnjih pravdnih stroških. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodba, s katero je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odst. 458. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Tožena stranka v pritožbi sodišču prve stopnje očita, da ji ni bila dana možnost, da se izjavi o listinah, ki jih je tožeča stranka predložila naposredno na naroku dne 12.04.2000, saj ni ugodilo predlogu pooblaščenke, da obravnavo zaradi odsotnosti tožene stranke preloži.

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožeča stranka prevoznico A. d.d. (priloga A 16), na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev (glede dejstva, da je bil cement po računu št. 102-05503 z dne 23.04.1993 dobavljen toženi stranki), v spis predložila že na naroku 02.02.2000 (list. št. 23). Na tem naroku je takratni pooblaščenec tožene stranke v spis predložil zdravniško spričevalo in prosil, da se narok preloži, da bi toženi stranki lahko poslal predložene dokaze. Iz zapisnika z naroka je razvidno, da je sodišče prve stopnje predlogu ugodilo in glavno obravnavo preložilo na 01.03.2000.

Tega in naslednjega naroka dne 12.04.2000 pa se je tožena stranka P. T. osebno udeležil. Vendar, kot je razvidno iz zapisnika z naroka dne 01.03.2000 in 12.04.2000, verodostojnosti podpisa na prevoznici, v zvezi s katero je tožeča stranka trdila, da potrjuje, da je tožena stranka del cementa prejela (list. št. 25), ni oporekal. Toženi stranki je bila po podatkih spisa tako dana možnost, da se vse do konca glavne obravnave dne 12.04.2000 izjavi o listinah, ki jih je na naroku 02.02.2000 predložila tožeča stranka. Glede na to, da iz zapisnika o glavni obravnavi z dne 12.04.2000 ne izhaja, da bi tožeča stranka predložila nove dokaze oz. listine, tožena stranka pa se je obravnave tudi osebno udeležila, uveljavljana bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odst. 339.

člena ZPP ni podana. Pritožbenih trditev glede podpisa na prevoznici, dejstva da ob 18.00 uri poslovalnica tožene stranke ni bila več odprta, da je bil tožeči stranki dobavljen cement družbe C. d.o.o., ki ga je tožena stranka že plačala, in dokaznega predloga za zaslišanje tožene stranke pa v pritožbenem postopku ni moč upoštevati. Sodbe sodišča prve stopnje izdane v sporu majhne vrednosti namreč ni dopustno izpodbijati iz razloga zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja (prim.

1. odst. 458. člen ZPP). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijane odločbe tako ni našlo bistvene kršitve iz 14. točke 2. odst. 339. člena ZPP, na katero opozarja pritožba. Sodbo sodišča prve stopnje je preizkusilo še glede kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP). Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je pravilno uporabilo materialno pravo. Zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo na podlagi 353. člena ZPP potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odst. 165. člena ZPP. Glede na to, da tožena stranka s pritožbo ni uspela bo morala sama nositi svoje stroške pritožbenega postopka.