Legislator Case Law & Legislation
VSC sklep Cp 494/00 ECLI:SI:VSCE:2000:CP.494.00 AI generated

Appeal allowed: Land registry entry requires final administrative decision; invalid law provision voided by Constitutional Court.

Case Number VSC sklep Cp 494/00
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Partially Allowed

Legislator summary

AI generated

The appellate court reversed the first-instance decision that permitted a land registry entry based on a non-final administrative ruling. The parties argued that the entry should proceed despite the lack of finality, relying on a specific provision of the Agricultural Land Act. The court held that this provision was subsequently declared unconstitutional and void for relations occurring before its partial invalidation took effect, thereby removing the legal basis for the entry.

Legislator headnote

AI generated

21. člen ZZK; 115. člen ZKZ; Javna listina vsebuje veljaven pravni temelj za vknjižbo šele, ko postane pravnomočna; razveljavljeno določilo ne more služiti kot podlaga za vknjižbo, če ni bilo do dneva razveljavitve pravnomočno odločeno.

Keywords

AI generated
zemljiška knjiga pravnomočnost odločbe razveljavitev zakona ustavno sodišče vknjižba nepremičnin komasacija zemljišč pravna varnost

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
Ur.l.RS, št. 68/2000

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbama se u g o d i in s p r e m e n i sklep sodišča prve stopnje z dne 4.1.2000 tako, da se ta glasi: "Ugovoru komasacijske udeleženke A.O. z dne 7.5.1999 se ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega referenta Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju z dne 25.5.1998, dn.št. ..., razveljavi." Zaznamba vloženih pritožb dn.št. ... z dne 20.1.2000 se izbriše.

[JEDRO]

Javna listina vsebuje veljavni pravni naslov za vkljižbo šele, ko postane pravnomočna.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dne 4.1.2000, dn.št. ..., zavrnilo ugovor A.O. zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta z dne 25.5.1998, dn.št. ..., o vpisu sprememb parcel pri vl.št.... k.o. T.. Zoper takšen sklep se je pritožila A. O., ki je navajala, da se s sklepom ne strinja, ker želi boljša zemljišča in odškodnino. Enako je v pritožbi navajal tudi F. O.. Pritožbi sta utemeljeni. Sodišče druge stopnje je odločalo o pritožbi A. O. in o pritožbi A. O., čeprav slednji ni ugovarjal zoper zemljiškoknjižni sklep referenta, ker lahko na podlagi določbe 30.člena Zakona o nepravdnem postopku, ZNP, v zv. s členom 63 ZZK, kot udeleženec postopka vloži pritožbo, čeprav ni sodeloval v postopku na prvi stopnji.

Položaj udeleženca mu je priznan na podlagi določbe 19.člena ZNP, saj se sklep o vknjižbi nanaša tudi nanj neposredno, kot na dosedanjega solastnika nepremičnin, zajetih v komasacijski sklad. Predmet odločanja pred sodiščem prve stopnje je bila vknjižba sprememb parcel na podlagi odločbe upravnega organa, izdane v postopku komasacije, ki pa še ni postala pravnomočna. V 21.členu Zakon o zemljiški knjigi, ZZK, določa, da se vknjižba dovoli na podlagi javne ali zasebne listine, ki mora vsebovati veljaven pravni temelj. Javna listina pa vsebuje veljaven pravni temelj šele, ko postane pravnomočna.

Sodišče prve stopnje je v tej zadevi dovolilo predlagano vknjižbo kljub temu, da odločba o komasaciji ni pravnomočna, ker je presodilo, da za to obstoji pravna podlaga v določbi 115. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, ZKZ. Ta je določal, da se v komasacijskih postopkih, ki so do uveljavitve tega zakona tehnično dokončani in komasacijskih udeležencem izdane odloče o novi razdelitvi zemljišč iz komasacijskega sklada,novo stanje vpiše v zemljiško knjigo na podlagi načrta nove razdelitve in izdane odločbe o novi razdelitvi zemljišč.

Morebitne kasneje ugotovljene nepravilnosti in razlike v vrednosti zemljišč se poravnajo z denarno odškodnino. Iz citirane določbe izhaja, da pritožba zoper odločbo upravnega organa prve stopnje v nobenem primeru ne bi pozvročila, da bi prišlo do spremembe podatkov, ki bi se vpisali v zemljiško knjigo, ter je zato dovoljena vknjižba še pred pravnomočnostjo odločbe o novi razdelitvi parcel. Sodišče druge stopnje pa je moralo upoštevati, da je bila ta določba razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča (Ur.l.RS, št.68/2000). Iz razlogov razveljavitve izhaja,da je navedena ureditev pomenila poseg v načelo pravne varnosti, ker je dopuščala poslabšanje pravnega položaja posameznika s posegom države tudi brez zadostno utemeljenega javnega interesa, ter v načelo enakosti pred zakonom, ker je povzročila različno izpeljavo postopkov komasacije, čeprav so se vsi vodili na podlagi istega predpisa.

Ob tem je kršena pravica do pravnega sredstva, ker je ta zagotovljena formalno, a delno že vnaprej neučinkovito. V posledici ureditev pomeni prekomeren poseg v lastninsko pravico posameznika. Zakon ali del zakona, ki ga je ustavno sodišča razveljavilo, se po določbi 44.člena Zakona o ustavnem sodišču, ZUstS, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker o predlagani vknjižbi do dne, ko je začela delna razveljavitev določbe 115.člena ZKZ učinkovati (dan po objavi v Uradnem listu RS, torej 1.8.2000), še ni bilo pravnomočno odločeno, se v tej zadevi citirano razveljavljeno določilo ZKZ ne upošteva.

Pravilna uporaba materialnega prava tako narekuje, da je po temeljni določbi 21.člena ZZK pogoj za vknjižbo pravnomočnost odločbe o novi razdelitvi zemljišč. Ker pogoj - pravnomočnost odločbe - ni izpolnjen, je sodišče druge stopnje pritožbama ugodilo in spremenilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (95.člen ZZK) tako, da se ugovoru ugodi in se sklep zemljiškoknjižnega referenta razveljavi (84.člen ZZK). Hkrati je odredilo tudi izbris zaznambe vloženih pritožb.