Appeal court reversed first instance costs order, applying the principle of success in litigation to allocate expenses based on partial victory.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court reversed the first instance decision regarding the allocation of litigation costs, ordering the parties to share expenses based on their respective degrees of success. The appellant argued that the lower court incorrectly assigned the full expert witness fee to the defendant despite the plaintiff achieving only 34.5% of their claim. The court agreed, ruling that the principle of success in litigation requires costs to be distributed according to the outcome rather than the party who initiated the evidence.
Legislator headnote
AI generated2. odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku; Če stranka deloma zmaga v pravdi, mora sodišče stroške pravdnega postopka razdeliti glede na doseženi uspeh, ne glede na to, katera stranka je predlagala izvedbo dokaza.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točka 3 izreka) spremeni tako, da sta znesek nagrade v znesku 65.331,00 SIT dolžni sodišču povrniti tožeča stranka v znesku 42.792,00 SIT, tožena pa v znesku 22.539,00 SIT, v 15 dneh, pod izvršbo. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 13.050,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2000 dalje do plačila, v 15 dneh, pod izvršbo.
[JEDRO]
Pri odločanju o povrnitvi stroškov pravdnega postopka je potrebno upoštevati načelo uspeha v pravdi.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu medicinske stroke dr. A. B. iz Ljubljane za dopolnitev izvedenskega mnenja odmerilo nagrado v znesku 53.550,00 SIT, ki skupaj s prispevki (11.781,00 SIT) znaša 65.331,00 SIT. Nato pa je odločilo, da je znesek nagrade dolžna povrniti tožena stranka ter da se ta nagrada začasno izplača iz proračuna. Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni oziroma razveljavi.
Navaja, da je iz sodbe istega sodišča opr. št. II P 1424/95, z dne 2.12.1997, razvidno, da je tožnik uspel le s 34,5% tožbenega zahtevka, zato je sodišče v tem sorazmerju pravdnima strankama odmerilo tudi priglašene stroške pravdnega postopka. Z izpodbijanim sklepom zato sodišče ob upoštevanju določb 154. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) ni moglo celotne nagrade za dopolnitev izvedenskega mnenja naložiti toženi stranki. Glede na to, da je s pravnomočno odločitvijo o stroških tožeča stranka toženi stranki dolgovala še 22.985,00 SIT in da na podlagi 34,5% uspeha tožnika v pravdi, na toženo stranko odpade le še 22.539,00 SIT dodatnih stroškov, bi po pritožnikovem mnenju sodišče moralo izdati temu ustrezen dopolnilni sklep o stroških.
Pritožba je utemeljena. Pritožba utemeljeno graja odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je celoten znesek nagrade za dopolnitev izvedenskega mnenja dolžna povrniti tožena stranka.
2. odstavek 154. člena ZPP namreč določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. Temeljno načelo pri odločanju o povrnitvi stroškov je torej načelo uspeha v pravdi. Zato je sodišče prve stopnje ravnalo napačno, ko ni upoštevalo zgoraj omenjene določbe 2. odstavka 154. člena ZPP. Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov namreč dejstvo, kdo je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem, ni relevantno.
To dejstvo je lahko relevantno le glede odločitve o tem, katera od strank je dolžna založiti znesek, potreben za stroške, ki bodo nastali z izvedbo dokaza (1. odstavek 153. člena ZPP). V obravnavanem primeru bi tako sodišče prve stopnje moralo odločiti o povrnitvi stroškov za dopolnitev izvedenskega mnenja v skladu z načelom uspeha v pravdi in torej upoštevati, da je tožnik uspel le z 34,5% svojega tožbenega zahtevka. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožene stranke in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v točki 3. izreka tako spremenilo, da sta znesek nagrade v znesku 65.331,00 SIT dolžni sodišču povrniti tožeča stranka v znesku 42.792,00 SIT, tožena pa v znesku 22.539,00 SIT in sicer v 15 dneh, pod izvršbo.
Odločitev o petnajstdnevnem paricijskem roku je v skladu z določbo 1. odstavka 313. člena ZPP. Ker je tožena stranka s pritožbo uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti stroške pritožbenega postopka v znesku 13.050,00 SIT, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2000 dalje do plačila. Pritožbeno sodišče je toženi stranki priznalo za sestavo pritožbe 125 točk (v skladu z vrednostjo spornega predmeta na pritožbeni stopnji) in za obvestilo stranki 20 točk, kar skupaj znese 13.050,00 SIT (145 točk X 90,00 SIT). Ni pa ji priznalo stroškov za posvet s stranko, saj je to opravilo že zajeto v sestavi pritožbe (tar.
št.
33) in stroškov poštnine, saj jih tožena stranka ni z ničemer izkazala.