Appeal dismissed; temporary order denied due to lack of proven danger and risk of counterproductive effect.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal against the first-instance court's refusal to issue a temporary order restraining the defendant from disposing of real estate. The plaintiff argued that evidence of the defendant's business practices and a witness's testimony proved a high probability that their claims would be rendered unenforceable. The court rejected this, noting the defendant professionally handles property sales and that issuing the order would likely have a counterproductive effect rather than securing the claim.
Legislator headnote
AI generated2. točka 365. člen ZPP; Temporary orders are intended to secure claims, and if their issuance achieves the opposite effect, they are unfounded.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Namen začasne odredbe je zavarovanje terjatev. Če bi se z njeno izdajo dosegel nasproten učinek, je ta že zaradi tega neutemeljena.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe, po kateri bi se toženi stranki prepovedala odtujitev ali obremenitev nepremičnin, vpisanih pri vložni številki 3710 k.o. ... (z vknjižbo te prepovedi) ter se ji za primer kršitve zagrozilo z denarno kaznijo 1.000.000,00 SIT. Proti sklepu se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožeča stranka ter sodišču predlaga, naj sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Po mnenju pritožnikov naj bi vsi dokazi skupaj (oglas za prodajo nepremičnin, zaslišanje tožnika) s stopnjo verjetnosti izkazali obstoj nevarnosti, da bo zaradi odtujevanja pemoženja tožene stranke uveljavitev terjatve v celoti onemogočena.
Tožnik naj bi namreč povedal, da tožeča stranka redno posluje brez dovoljenj, medtem ko direktoričin soprog kupnino odtujuje v žep, kot naj bi, tako meni tožeča stranka v pritožbi, slikovito izpovedal tožnik, zaslišan kot stranka. Vse te navedbe pa bi, navaja dalje pritožba, lahko potrdil tudi priča K., ki ga sodišče ni zaslišalo. Na pritožbo je odgovorila tožena stranka, ki predlaga njeno zavrnitev. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z odločitvijo in razlogi prvega sodišča ter se nanje sklicuje, da bi jih ne ponavljalo.
Prvo sodišče je namreč ugovotovilo, da tožnik ni uspel izkazati za verjetno nevarnosti, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Navedbe, na katerih tožeča stranka gradi tudi svoje pritožbeno grajo, da tožena stranka prodaja nepremičnine, je zavrnilo že prvo sodišče, češ, da se tožena stranka s tem pač profesionalno ukvarja. Že prvo sodišče je ugotovilo tudi to, da bi bil z izdajo začasne odredbe dosežen prej nasproten učinek, kot pa je njen namen (zavarovanje terjatve). Pritožba izpodbijane odločbe v ničemer ne omaje.
Ko uveljavlja obstoj bistvenih kršitev postopka, ne pove, v čem so bila procesna pravila prekršena, prav tako ne pojasni zakaj meni, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo. Dokaz z zaslišanjem priče K. je sodišče zavrnilo, kar pritožba posebej izpostavlja. Pritožbeno sodišče se z dokaznim sklepom strinja, saj naj bi predlagana priča izpovedovala zgolj o okoliščinah sklenitve pogodbe, kar pa na obstoj nevarnosti uveljavitve terjatve ne more vplivati. Takšen dokaz bi bil tako v postopku za izdajo začasne odredbe nepotreben, zato je odločitev prvega sodišča, da ga ne dopusti, pravilna.
Ker je pritožba neutemeljena ter prvo sdoišče ni zagrešilo nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP).