Court allows appeal, reversing first instance to deny costs when plaintiff withdraws suit after partial performance.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court granted the appeal, modifying the first-instance judgment to reject the defendant's request for procedural costs. The plaintiff had withdrawn their lawsuit after the defendant partially satisfied the loan claim, arguing that under Article 159 of the Civil Procedure Act, each party should bear their own costs upon settlement. The court held that because the plaintiff did not claim costs upon withdrawal, the defendant was not entitled to them, and the withdrawal occurred after partial performance rather than full satisfaction.
Legislator headnote
AI generatedArticle 158, paragraph 1 of the Civil Procedure Act; Article 159 of the Civil Procedure Act: When a lawsuit is withdrawn after partial performance of the claim, the party withdrawing is not entitled to claim procedural costs if they did not formally request them, and the opposing party's costs claim must be rejected.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu (2. točka izreka) spremeni tako, da se predlog tožene stranke za povrnitev stroškov postopka zavrne. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki v 15 dneh pritožbene stroške v znesku 40.950,00 SIT.
[JEDRO]
Tožba zoper toženo stranko je bila potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je tožba z dne 14.10.1997 umaknjena, nato pa je tožeči stranki naložilo, da plača toženi stranki pravdne stroške v znesku 117.422,00 SIT. Zoper sklep o povrnitvi pravdnih stroškov se pritožuje tožeča stranka in zatrjuje pritožbeni razlog bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je s tožbo zahtevala od tožene stranke vrnitev posojila na podlagi kreditne pogodbe, ki je bila sklenjena med pravdnima strankama. Dejstvo, da je toženec sklepal nadaljnje pogodbe glede prejetega posojila, kar izhaja iz navedb odgovora na tožbo in priloženih pogodb, pa na njegove obveznosti iz kreditne pogodbe, sklenjene s tožečo stranko, nima nobenega vpliva.
Tožeča stranka je tožbo umaknila zato, ker je tožena stranka oziroma namesto nje Zavarovalnica X. po vložitvi tožbe del dolga poravnala, prav tako pa sta se stranki pogajali tudi o plačilu še odprtega dela dolga. Zaradi umika tožbe tožeča stranka ni dolžna povrniti pravdnih stroškov toženi stranki, saj je tožbo umaknila takoj potem, ko je toženec izpolnil zahtevek. Glede še odprtega dela dolga, o katerem sta se stranki v času umika tožbe še pogajali, pa je potrebno upoštevati določbo 159. člena ZPP, po kateri v primeru, če se pravda konča s poravnavo, vsaka stranka trpi svoje stroške, če ni v poravnavi drugače dogovorjeno.
Tožeča stranka zato predlaga spremembo sklepa o stroških tako, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Pritožba je utemeljena. Tožeča stranka je z vlogo z dne 26.3.1999 umaknila tožbo proti toženi stranki in hkrati pojasnila razloge za takšno ravnanje, namreč, da je po vložitvi tožbe del dolga tožene stranke poravnala Zavarovalnica X., glede še odprtega dela dolga in plačila stroškov postopka pa se Zavarovalnica X. in tožeča stranka še pogajata. Navedbe tožene stranke v odgovoru na tožbo ter priložene listine tem razlogom in tudi pritožbenim navedbam le pritrjujejo, saj tožena stranka glede svojega dolga po posojilni pogodbi, sklenjeni s tožečo stranko, poenostavljeno pojasnjuje, da bo oziroma bi že morala terjatev tožeče stranke zanjo poravnati Zavarovalnica X. na podlagi dne 19.9.1997 sklenjene pogodbe o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti.
Iz te pogodbe pa dejansko izhaja, da tožeča stranka ni bila stranka te pogodbe, torej je bila tožba zoper toženo stranko potrebna, kar je v obravnavani zadevi bistveni kriterij za odločitev o utemeljenosti zahtevka za povrnitev stroškov postopka toženi stranki glede na določbo 1. odstavka 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77). Dejstvo, da je tožeča stranka umaknila tožbo že po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka, ne pa šele potem, ko bi bil dolg v celoti poravnan, pa bi lahko vplivalo le na odločitev o povrnitvi stroškov postopka, v kolikor bi jih priglasila tožeča stranka.
Ker tožena stranka ni upravičena do povrnitve priglašenih stroškov postopka in je sodišče o teh odločilo v nasprotju z določbo 1. odstavka 158. člena ZPP/77, je pritožbeno sodišče sklep prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je predlog tožene stranke za povrnitev pravdnih stroškov zavrnilo (3. točka 380. člena ZPP/77), saj tožeča stranka ob umiku tožbe povrnitve pravdnih stroškov ni uveljavljala. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov je v skladu z določbo 166. člena ZPP/77. Tožeča stranka je uspela v celoti s svojo pritožbo, zato ji je tožena stranka dolžna povrniti pritožbene stroške, ki so odmerjeni v skladu z odvetniško in taksno tarifo, nanašajo pa se na sodno takso za pritožbo, nagrado odvetniku za sestavo pritožbe ter izdatke, ki jih je stranka dolžna povrniti odvetniku po določbi 2. odstavka 15.
člena odvetniške tarife.