Appeal dismissed: Notarized signature on private debt acknowledgment does not create enforceable title under enforcement law.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Listina, na kateri je podpisnik pri notarju overil svoj podpis ne ustreza kategoriji "po zakonu overjene zasebne listine".

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zavrglo. Ugotovilo je, da potrdilo, na podlagi katerega je bila izvršba predlagana, ni verodostojna listina iz 2. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju. Proti sklepu se je upnik pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. V obrazložitvi pritožbe navaja, da je dolžnik na listini, v kateri priznava, da je upniku dolžan tolarsko protivrednost 6.000,00 DEM, overil svoj podpis pri notarju. V kategorijo po zakonu overjenih zasebnih listin, spadajo zasebne listine, na katerih je podpis overjen pri notarju v skladu z določbo 64.

člena Zakona o notariatu. Vprašanje je katere listine naj bi sicer bile po zakonu overjene zasebne listine, če listin, na katerih podpis stranke overi notar, ni med njimi. Če zakon fakturam, ki jih izstavi upnik daje naravo izvršilnega naslova je toliko bolj bilo logično, da dopušča to lastnost listinam, pri katerih je obveznost priznal dolžnik sam in to v posebni obliki tako, da je na pisni listini overil svoj podpis pri notarju. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nadaljevanje postopka.

Pritožba ni utemeljena. Neutemeljen je pritožbeni očitek upnika, da je sodišče prve stopnje, pri izpodbijani odločitvi, napačno uporabilo materialno pravo. Izvršbo na podlagi verodostojne listine je mogoče predlagati le na osnovi listin, ki so taksativno naštete v 2. odst. 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljnjem besedilu ZIZ). Napačno je stališče pritožbe, da je predloženo potrdilo dolžnika, z dne 23.6.1998, po zakonu overjena zasebna listina. Po določbi 1. odst. 1. člena Zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov (ZOPPP), pomeni overitev podpisa potrditev njegove pristnosti.

V 2. odst. tega člena je nadalje navedeno, da se z overitvijo ne potrjuje resničnost vsebine listine. Pristnost podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo svojeročno podpiše listino ali da prizna podpis, ki je že na listini, za svoj (1. odst. 4. člena ZOPPP). Določba 2. odst. 23. člena ZIZ jasno določa, da je verodostojna listina po zakonu overjena zasebna listina. Da dobi določena zasebna listina značaj po zakonu overjene zasebne listine, mora biti na v zakonu predpisan način overjena njena vsebina. Overitev podpisa na njej ne zadošča.

Da bi lahko listina, na kateri je potrdilo notarja, da je podpisnik listine podpis priznal za svojega, dobila oziroma imela značaj verodostojne listine, bi moral določati zakon. Nepomembno je zato sklicevanje upnika na različne kategorije listin v Zakonu o notariatu in primerjava z ostalimi listinami, ki jim 2. odst. 23. člena ZIZ priznava značaj verodostojne listine. Uveljavljani pritožbeni razlog ni izpolnjen. Ker v postopku pred sodiščem prve stopnje tudi ni bila storjena nobena od bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti je, na podlagi določbe 2. točke 365.

člena ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbo upnika zavrnilo, ker je neutemeljena in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Odločitev o zavrnitvi pritožbe obsega tudi odločitev o pritožbenih stroških. Temelji pa na določbi 1. odst. 154. člena in 1. odst. 165. člena v zvezi z določbo 366. člena ZPP in 15. čl. ZIZ in je posledica dejstva, da upnik s pritožbo ni uspel.