Appeal dismissed; court revokes enforcement order when debtor objects to payment based on a reliable document.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment revoking the enforcement order in part. The debtor objected to the enforcement based on a reliable document, claiming prior payment for services, while the creditor argued for payment based on a different invoice. The court ruled that when a debtor objects to the enforcement order itself rather than just the decision to allow enforcement, the order must be revoked in the disputed portion, and the case proceeds to ordinary litigation.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 62. člen (2. odstavek); 55. člen: When a debtor objects to an enforcement order issued on the basis of a reliable document by arguing against the payment order itself, the court must revoke the enforcement order in the part where enforcement is permitted, and the proceedings continue in ordinary litigation.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Če dolžnik obrazloženo ugovarja sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerimi mu je naloženo plačilo terjatve, sodišče ne glede na ugovorne razloge razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje v pravdnem postopku.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je po predlogu upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 21.040,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 17.4.1997 do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 9.380,00 SIT s pripadajočimi obrestmi. Proti sklepu je obrazloženo ugovarjal dolžnik in navedel, da je izdani sklep o izvršbi brez dejanske in pravne podlage. Upnica zahteva izterjavo plačila 21.040,00 SIT na podlagi računa, izdanega za popravilo zavor na zadnjem desnem kolesu njegovega avtomobila. Po mnenju dolžnika pa je upnica že prejela plačilo za to popravilo in sicer od zavarovalnice iz naslova kasko zavarovanja.
Ugovoru je priložil računa št. 601550 z dne 4.11.1996 in št. 700494 z dne 16.4.1997. Z izpodbijanim sklepom z dne 20.1. 2000 je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi razveljavilo v delu, s katerim je bila dovoljena izvršba (2.točka izreka), in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku. Proti sklepu je upnica vložila pritožbo brez navedbe pritožbenih razlogov in formalnega pritožbenega predloga. Navaja, da je bil dolžniku izdan račun št. 700494 z dne 16.4.1997 na podlagi delovnega naloga (priloga pritožbe A4), iz katerega je razvidno, da je bil na vozilu zamenjan zavorni valj.
Ta storitev ni bila obračunana po računu št. 601550 z dne 4.11.1996, na katerega se sklicuje dolžnik in s katerim je bila dolžniku zaračunana karoserijska storitev in usposobitev vozila za tehnični pregled. Dolžnik menjave zavornega valja še ni plačal, zato upnica meni, da utemeljeno izterjuje plačilo za opravljeno storitev po računu z dne 16.4.1997. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je dolžnikov ugovor pravilno obravnavalo po pravilih o postopku pri ugovoru zoper sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine.
Po določbi drugega odstavka 62.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) postopa sodišče, kadar dolžnik proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine vloži ugovor, v katerem ne izpodbija samo odločitev o dovolitvi izvršbe, temveč obrazloženo ugovarja sklepu sodišča v celoti ali samo v delu, naj plača terjatev. V takšnem primeru sodišče ne odloča o utemeljenosti ugovornih navedb, zato ne glede na ugovorne razloge (55.člen ZIZ) razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovoljena izvršba, postopek pa se nadaljuje v pravdnem postopku, tj. kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Ker je dolžnik v celoti ugovarjal plačilu zneska na podlagi računa z dne 16.4.1997 (B4), je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom pravilno sklenilo, da se sklep o izvršbi razveljavi v delu (sporni znesek glavnice s pripadajočimi obrestmi), v katerem je dovoljena izvršba (2. točka izreka) in da bo zahtevku in stroških odločalo sodišče v pravdnem postopku. Med strankama gre za spor, ki izhaja iz upničine poslovne dejavnosti, zato bo upnica v pravdnem postopku imela možnost dokazovati dejstva, ki jih zatrjuje v pritožbi in so med strankama očitno sporna.
Ker niso podani niti po uradni dolžnosti upoštevni pritožbeni razlogi, je bilo treba pritožbo na podlagi določbe 2. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15.členom ZIZ zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.