Appeal court remands execution objection case to first instance for factual clarification on security scope.

Sklep o neutemeljenosti ugovora se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da vnovič odloči o utemeljenosti ugovora.

[JEDRO]

Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ, ko zatrjuje, da za to terjatev ni dal hipotekarnega zavarovanja oziroma da ta pogodba ni sestavni del sporazuma. Upnica je sicer v odgovoru na ugovor nasprotovala tem navedbam, pri tem pa glede na navedena pogodbena določila ni razumljivo pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 zgolj izvedbena pogodba, ki se nanaša na pogodbo z dne 10.8.1993, slednja pa je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je ugovor zastavnega dolžnika šteti za neutemeljenega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je po predlogu upnice na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sporazuma strank o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico z dne 29.10.1993, opr. št. I Rg 198/93-9 dovolilo izvršbo zoper glavnega dolžnika in zastavnega dolžnika zaradi izterjave glavnice 10.087.012,95 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1998 do plačila in izvršilnih stroškov v znesku 103.205,00 SIT zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.1.1999 do plačila. Proti sklepu ugovarja zastavni dolžnik in navaja, da je res zastavil nepremičnino na podlagi navedenega sporazuma strank (251.c člen Zakona o izvršilnem postopku - ZIP), vendar pa le za terjatev na podlagi pogodbe o odobritvi kredita z dne 10.8.1993, ki je sestavni del sporazuma.

Kot dokaz predlaga vpogled v sporazum. Nadalje navaja, da upnica uveljavlja terjatev iz neke druge pogodbe, ki ni sestavni del izvršilnega naslova in za to terjatev dolžnik ni dal upnici nobenega zavarovanja. Podrejeno ugovarja višini dolga, saj upnica predlogu za izvršbo ni predložila ne obračuna o stanju dolga niti dokumentacije o porabi kredita. Predlaga razveljavitev sklepa tako, da se izvršba izreče za nedopustno. Na ugovor je odgovorila upnica, da je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 izvedbena pogodba in se nanaša na pogodbo o odobritvi kredita do določene višine z dne 10.8.1993, ki je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve.

Z izvedbeno pogodbo je bilo glavnemu dolžniku odobreno 100.000,00 DEM, kar je bilo v tolarski vrednosti na dan nakazila 7.740.591,40, SIT. Zastavni dolžnik je tudi podpisal to pogodbo, sicer pa je iz 6.člena izvedbene pogodbe razvidno, da je kredit zavarovan z vpisano hipoteko. Upnica nadalje prereka dolžnikove navedbe, da ni predložil obračuna o stanju dolga. Predlogu za izvršbo je namreč priložil izpisek odprtih postavk, iz katerega izhaja stanje dolga na glavnici z obrestmi in zamudnimi obrestmi. Predlaga zavrnitev ugovora. Sodišče prve stopnje je štelo, da ugovor dolžnika ni utemeljen in je po določbi tretjega odstavka 58.člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) ugovor odstopilo pritožbenemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.

Ugovor zoper sklep o izvršbi je mogoče vložiti iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo, in so primeroma navedeni v določbi 55.člena ZIZ. Zastavni dolžnik v ugovoru priznava, da je kot zastavitelj zastavil svojo nepremičnino na podlagi sporazuma strank pred sodiščem zaradi zavarovanja terjatve po pogodbi o odobritvi kredita z dne 10.8.1993. Na podlagi zapisnika o sporazumu strank pri Temeljnem sodišču v Novem mestu, enoti v Novem mestu, opr. št. I Rg 198/93-2 z dne 20.8.1993, ki ima moč sodne poravnave (251. c člen ZIP v zvezi s 1.točko 17.člena ZIZ), je upnica pridobila na nepremičnini zastavnega dolžnika zastavno pravico za poplačilo dolga glavnega dolžnika.

Iz navedenega sporazuma strank je nadalje razvidno (2. in 3. točka), da je dolžnik z vknjižbo zastavne pravice na svoji nepremičnini dovolil zavarovanje terjatve upnice v tolarski vrednosti 200.000,00 DEM na dan plačila, pod plačilnimi pogoji in z zapadlostjo, ki so navedeni v pogodbi o odobritvi kredita z dne 10.8.1993 in ki je sestavni del sporazuma. V obravnavanem izvršilnem postopku pa je upnica predlogu za izvršbo zoper zastavnega dolžnika priložila pogodbo o kreditu do določene višine z dne 2.2.1994, iz katere izhaja (1. člen pogodbe v prilogi A 1), da je upnica dala glavnemu dolžniku (S. d.o.o.) kredit 100.000 DEM oz. 7.728.058,00 SIT v tolarski protivrednosti z zapadlostjo, pogoji vračanja in obveznostmi strank, ki so določeni z navedeno pogodbo ( zlasti členi od 2 do 11).

Iz pogodbe nadalje izhaja, da naj bi bil ta kredit zavarovan s hipoteko (6. člen), pri čemer pa iz pogodbenih določil ni razvidno, ali se to jamstvo v skladu s sporazumom dejansko nanaša na plačilo dolžnikovega z zastavno pravico zavarovanega dolga. Glede na izpisek odprtih postavk (A 7), ki ga je upnica priložila predlogu za izvršbo in ki prikazuje stanje dolga glavnega dolžnika na dan 31.12.1997, je jasno, da upnica zoper zastavnega dolžnika uveljavlja izterjavo terjatve na podlagi kreditne pogodbe z dne 2.2.1994. Dolžnik smiselno uveljavlja ugovorni razlog iz 2. točke prvega odstavka 55.

člena ZIZ, ko zatrjuje, da za to terjatev ni dal hipotekarnega zavarovanja oziroma da ta pogodba ni sestavni del sporazuma. Upnica je sicer v odgovoru na ugovor nasprotovala tem navedbam, pri tem pa glede na navedena pogodbena določila ni razumljivo pojasnila, na kakšni podlagi je pogodba št. 16/94 z dne 2.2.1994 zgolj izvedbena pogodba, ki se nanaša na pogodbo z dne 10.8.1993, slednja pa je sestavni del sporazuma o zavarovanju terjatve. Zato je sodišče prve stopnje preuranjeno zaključilo, da je ugovor zastavnega dolžnika šteti za neutemeljenega.

Ker v tej smeri ni ugotovljeno, ali predstavlja pogodba z dne 2.2.1994 sestavni del izvršilnega naslova, je bilo treba na podlagi določbe 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep o neutemeljenosti ugovora razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o ugovoru. Sodišče prve stopnje lahko pred odločitvijo o utemeljenosti ugovora dolžnika iz razlogov smotrnosti razpiše narok (člen 29/2 ZIZ) in izvede zlasti dokaz z zaslišanjem strank, nato pa zanesljivo ugotovi, ali je s sporazumom, ki je v tem postopku izvršilni naslov, zajeta terjatev iz "izvedbene" pogodbe oziroma ali je zastavni dolžnik dal hipotekarno jamstvo za terjatev, ki jo upnica, kot navaja v predlogu za izvršbo, v tem postopku uveljavlja v višini, z obrestmi in stroški, določenimi s pogodbo z dne 2.2.1994.