Appeal court dismisses debtor's partial execution delay request as bankruptcy risk does not meet significant harm standard under ZIZ Art. 71.1.

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje tako spremeni, da se glasi: "1. Predlog dolžnika za delni odlog izvršbe se zavrne. 2. Dolžnik sam nosi stroške predloga za odlog, upnik pa sam nosi stroške odgovora na predlog za odlog. " Pritožbeni stroški upnika v znesku 57.060,00 SIT so nadaljnji izvršilni stroški.

[JEDRO]

Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvršbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, ni tista znatnejša škoda, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu dolžnika za delni odlog izvršbe in odložilo izvršbo v delu, ki se nanaša na plačilo glavnice 1.479.845,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov in datumov zapadlosti, kot izhajajo iz izreka sklepa sodišča prve stopnje. Izvršbo je odložilo do odločitve o reviziji, ki jo je zoper izvršilni naslov vložil dolžnik. Odločilo je tudi, da dolžnik sam nosi stroške predloga za odlog, upnik pa sam nosi stroške odgovora na predlog za odlog. Zoper ta sklep se je pritožil upnik iz pritožbenih razlogov zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da predlogu dolžnika za delni odlog izvršbe ne ugodi, podrejeno pa izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. V pritožbi navaja, da če obveznost dolžnika presega njegove načrtovane dobičke, to še ne more biti razlog, da upnik ne bi mogel izterjati svoje terjatve. Kar se tiče omenjanja stečaja, je ta nevarnost večja za upnika. Družbeniki dolžnika so ustanovili novo by pass podjetje, dejavnost, ki jo je dolžnik prej vršil v svoji firmi, pa se sedaj brez vsakršnih ovir vrši v vzporednem podjetju.

Dolžnik ne trpi nikakršne škode s tem postopkom izvršbe. Dolžnik svojega predloga za odlog izvršbe ni podkrepil z dokazi, saj je navedel le nekaj pavšalnih navedb o izgubi dobičkov in nevarnosti stečaja, nič pa o ekonomski moči podjetja, prometu na žiro računu, boniteti in podobno, iz česar bi se dalo sklepati na njegovo ekonomsko moč in varnost upnika. Obstaja velika nevarnost, da bo upnik ostal nepoplačan. Pritožba je utemeljena.

1. odstavek 71. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa, da sodišče lahko na dolžnikov predlog popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če dolžnik izkaže za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Hkrati pa mora biti podan eden od primerov, ki so našteti v točkah 1-8 1. odstavka 71. člena ZIZ ali ko so zato podani posebno upravičeni razlogi (2. odstavek 71. člena ZIZ). V obravnavanem primeru ni sporno, da je izpolnjen eden od pogojev, ki mora biti podan za to, da sodišče lahko odloži izvršbo. Dolžnik je namreč vložil revizijo (izredno pravno sredstvo).

Vprašanje pa je, ali je dolžnik izkazal za verjetno, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je glede tega pogoja sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. Dejstvo, ki ga navaja dolžnik kot razlog za odlog izvšbe, da bo podjetje prišlo v stečaj, namreč ni tista znatnejša škoda, ki je mišljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ. Posledic, do katerih pride že zaradi izvršbe same, ni mogoče šteti kot tisto znatnejšo škodo, ki je kot pravni standard opredeljena v 1. odstavku 71. člena ZIZ.

Namen izvršbe je poplačilo upnika. Ta bo lahko v primeru, da ne bo poplačan v tem postopku kot specialni izvršbi, poplačan v stečaju (kot generalni izvršbi). Tudi drugo dejstvo, ki ga navaja dolžnik, da povrnitev večine neopravičeno izplačanega zneska v primeru dobljene revizije, od strani upnika ni realno možna, ker le ta nima premoženja oziroma je nezaposlen, ni tista znatnejša škoda, ki lahko predstavlja razlog za odlog izvršbe. Pa tudi sicer ni mogoče reči, da upnik teh sredstev ne bo mogel vrniti, saj bo imel na razpolago sredstva, ki jih bo prejel od dolžnika.

Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, je pritožbeno sodišče ugodilo utemeljeni pritožbi upnika in na podlagi določbe 3. točke 365. člena v zvezi s 15. členom ZIZ sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog dolžnika za delni odlog izvršbe zavrnilo. Ker je spremenilo odločbo o glavni stvari, je odločilo tudi o stroških postopka in sicer tako, da dolžnik sam nosi stroške predloga za odlog, upnik pa stroške odgovora na predlog za odlog. Pritožbeno sodišče se ne glede na to, da je spremenilo odločbo o glavni stvari, glede razlogov za odločitev o stroških izvršilnega postopka v celoti sklicuje na razloge sodišča prve stopnje, saj so ti, ne glede na spremenjeno odločitev v glavni stvari, enaki.

Dolžnik pa je upniku dolžan kot nadaljnje izvršilne stroške povrniti stroške pritožbenega postopka, ki jih je pritožbeno sodišče ob upoštevanju 19% DDV (6.840,00 SIT) odmerilo na 57.060,00 SIT. Upniku je priznalo za sestavo pritožbe 36.000,00 SIT (400 točk X 90,00 SIT), za materialne izdatke 720,00 SIT (2% od 36.000,00 SIT) in za takso za pritožbo 13.500,00 SIT.