Enforcement court partially allows appeal, reducing advance payment to 34,000 SIT due to claim size proportionality.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe enforcement court partially granted the creditor's appeal, reducing the required advance payment from 50,000 to 34,000 SIT. The creditor argued the initial amount was excessive because the success of further enforcement actions depended on preliminary site findings, not just the initial seizure. The court agreed that the first-instance judge erred by assuming all subsequent enforcement steps would occur, noting the low claim value made the original payment disproportionately high.
Legislator headnote
AI generated11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev; Sodišče mora pri določanju višine predujma za stroške rubeža in nadaljnjih izvršilnih dejanj paziti na sorazmerje med višino terjatve in naloženim predujemom.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 2. izreka spremeni tako, da se upniku naloženi predujem zniža na 34.000,00 SIT. V ostalem se pritožba zavrne in prvostopenjski sklep potrdi.
[JEDRO]
Pri določanju višine predujma za stroške rubeža premičnin in z njim povezanih dejanj, mora sodišče v okviru "lastne ocene o višini predvidenih stroškov" (11. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev, Ur. l. RS, št. 32/2000) paziti tudi na sorazmerje med višino terjatve in predujma.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo izvršitelja (tč. 1.), upniku pa naložilo, da v 8 dneh plača predujem 50.000,00 SIT za opravo dejanj izvršbe (tč. 2.). Upnik se pritožuje le glede naloženega mu predujma, ker meni, da je znesek 50.000,00 SIT previsok. Predlaga, da se predujem določi le v višini začetnih stroškov izvršitelja, to je za pristop na lokacijo, s prevoznimi stroški. Ni namreč znano, ali bo rubež sploh mogoč, nadaljnja izvršilna dejanja pa bodo odvisna od ugotovitev na kraju samem. Če se bo torej ugotovilo, da dolžnik ima primerno premoženje za poplačilo terjatve, bo upnik založil nadaljnji predujem, sicer pa se bo na kraju samem odločil, ali bo pri izvršbi sploh vztrajal, ali ne.
Pritožba je delno utemeljena. Sodišče prve stopnje je sicer ustrezno upoštevalo določila Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Ur. l. RS št. 32/2000), vendar je pri odmeri konkretnega predujma izhajalo iz predpostavke, da bodo rubež in vsa nadaljnja dejanja po njem, to je prodaja z obračunom in prevzemom oz. nakazilom denarja, dejansko opravljena. V tej zvezi pa po oceni pritožbenega sodiča upnik utemeljeno opozarja, da je nadaljevanje postopka, s tem pa z njim zvezani stroški izvršiteljevega dela, pogojeno z začetnimi ugotovitvami.
Prav zato pa je dovolj, če upnik založi predujem za pokritje stroškov pristopa k rubežu in z njim povezanih opravil v smislu 2. odst. tar. št. 1 navedenega pravilnika ter za potne stroške izvršitelja (kilometrino). Glede na vrednost zahtevka 73.743,50 SIT torej začetni stroški po tar. št. 1 znašajo 500 točk, v zvezi z določilom 11. člena pravilnika ("vendar najmanj v višini 150 % cene storitev po tar. št. 1") pa 750 točk, to je 30.000,00 SIT ob upoštevanju vrednosti točke 40,00 SIT (čl. 3/3), k temu pa še kilometrina oz. potni stroški 4.000,00 SIT kot jih je že ustrezno določilo prvo sodišče. Sodišče druge stopnje je torej po povedanem v okviru določbe 11.
člena Pravilnika, da namreč sodišče določi višino predujma na podlagi lastne ocene o višini stroškov, ki bodo nastali z opravo dejanja izvršbe, ob delni ugoditvi upnikovi pritožbi naloženi predujem znižalo na 34.000,00 SIT. Pri tem je upoštevalo tudi dejstvo, da gre v konkretni zadevi za relativno nizko terjatev in je zato izpodbijani znesek predujma za njeno izterjavo sorazmerno zelo visok.