Appeal allowed: Enforcer entitled to postal and photocopy costs plus interest on total claim value under ZIZ.

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sklepa tako spremeni, da se iz predujma upnika poplačajo stroški izvršitelja v znesku 5.146,00 SIT.

[JEDRO]

Po določbi 291. člena ZIZ je izvršitelj upravičen do povračila poštnih stroškov in stroškov fotokopiranja. Po določbi 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, se kot vrednost terjatve upošteva vrednost glavnice in obračunanih obresti in ne le vrednost glavnice.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je stroške izvršitelja v tej zadevi odmerilo na 3.200,00 SIT. Priznalo mu je 25 točk za vpis zadeve v evidenco, nadaljnjih 25 točk za izračun zamudnih obresti in 30 točk za razpis oprave dejanja izvršbe, zavrnilo pa je njegov predlog za odmero nadaljnjih 25 točk za razpis oprave dejanja izvršbe in predlog za povračilo stroškov poštnine in fotokopiranja. Menilo je, da je potrebno za razpis oprave dejanja izvršbe nagrado izvršitelju odmeriti po tarifi od vrednosti glavnega zahtevka, glede stroškov poštnine in fotokopiranja pa je ugotovilo, ker izvršitelj do teh stroškov po Pravilniku o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ni upravičen.

Izvršitelj M.H. se zoper takšen sklep pravočasno pritožuje. Poudarja, da je osnova za odmero njegove nagrade vrednost terjatve, kot jo določa 9. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ne pa vrednost glavnega zahtevka v smislu določb Zakona o pravdnem postopku. Kaj je terjatev, določa 15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju, zato sklicevanje na določbe Zakona o pravdnem postopku ni pravilo in tudi ne potrebno, saj je tozadevna materija urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju in v že prej citiranem pravilniku.

Pritožba je utemeljena. V postopku izvršbe in zavarovanja se Zakon o pravdnem postopku uporablja subsidiarno (15. člen ZIZ). Uporabiti ga je torej treba, ko določeno razmerje ni urejeno z Zakonom o izvršbi in zavarovanju in s predpisi, na katere le-ta napotuje. Po določbi 291. člena ZIZ je izvršitelj upravičen do plačila za svoje delo in do povračila stroškov v zvezi z opravljenim delom po tarifi, ki jo predpiše minister, pristojen za pravosodje, na predlog Zbornice izvršiteljev. Citirana določba torej načelno ureja pravico izvršitelja do povrnitve stroškov, ki jih je utrpel v zvezi z opravljenim delom in do nagrade za opravljeno delo.

Izvršitelj torej je upravičen do povrnitve stroškov, ki jih je utrpel v zvezi z opravljenim delom. Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, ureja le tiste od stroškov, do katerih pride med izvršbo, ki se odmerjajo po posebnih predpisih, npr. kilometrina, dnevnice in podobno. Stroški poštnine in fotokopiranja niso takšni stroški, da bi bilo potrebno njihovo ugotavljanje natančneje predpisati s tarifo. O tem, da so (predvsem) stroški poštnine nujni stroški izvršbe, ne more biti dvoma.

Pravno podlago, da sme zahtevati izvršitelj njihovo povrnitev, pa je v 291. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju. Izvršitelj je upravičen tudi do plačila za opravljeno delo in sicer do tiste višine, ki jo predstavlja cena njegove storitve v smislu 8. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom. Po citirani določbi se cena izvršiteljskih storitev določa ali po vrednosti predmeta, ali v stalnem znesku. Vendar pa določanje cene po vrednosti predmeta ne pomeni odmerjanje po tarifi po vrednosti spornega predmeta v smislu določbe 39.

člena Zakona o pravdnem postopku. Ker je materija celovito urejena v citiranem pravilniku, v povezavi z Zakonom o izvršbi in zavarovanju, uporaba Zakona o pravdnem postopku glede tega vprašanja ni potrebna. Že citirani pravilnik pa v 9. členu pojasni, da se za odmero cene izvršiteljske storitve po vrednosti predmeta uporabi vrednost terjatve, ki jo je v posamezni izvršilni zadevi ugotovilo sodišče. Ceno izvršiteljske storitve se torej določi tako, da se ugotovi vrednost terjatve, na to vrednost pa uporabi tarifa. Po določbi 1. točke prvega odstavka 16.

člena Zakona o izvršbi in zavarovanju označuje izraz terjatev pravico do denarnega zneska ali do neke druge terjatve, storitve ali opustitve. Glede na to je vrednost terjatve iz 9. člena Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom, poenostavljeno rečeno, vrednost vsega tistega, kar je v izvršbi treba izročiti upniku, da je v celoti izvršena sodna odločba, ki se glasi na izpolnitev obveznosti. Te vrednosti zato ne more predstavljati le glavna terjatev, ampak seštevek le-te in stranskih terjatev.

Ker je v konkretnem primeru glede obeh izpodbijanih postavk, kot je bilo obrazloženo zgoraj, napačno uporabilo materialno pravo (291. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju glede povrnitve stroškov poštnine in fotokopiranja in 9. člen Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom) je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršitelju M. H. priznalo tudi povrnitev tistih stroškov in plačilo tistega dela, ki mu s sklepom sodišča prve stopnje niso bili priznani (3. točka 365.

člena Zakona o pravdnem postopku).