Appeal court voids enforcement order because the underlying agreement, not the registration decision, serves as the enforcement title.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appeal court voided the first-instance enforcement order and rejected the enforcement request after the debtor successfully argued that the enforcement title was the private agreement, not the court's registration decision. The debtor demonstrated that the agreement secured only 20% of the debt, while the enforcement order sought the full amount based on a flawed interpretation of the registration act. The court ruled that under the Enforcement Act, the agreement itself constitutes the enforcement title, rendering the enforcement order based on the registration decision legally invalid.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), člen 251/c; člen 1. odst. 251 f: The enforcement title is the underlying agreement between parties, not the judicial decision regarding the registration of the security right; enforcement based on a registration decision alone is invalid if the agreement does not cover the claimed amount.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovoru se ugodi, izpodbijani sklep o izvršbi se razveljavi in predlog za izvršbo zavrne. Upnik mora dolžnikoma povrniti stroške ugovora v znesku 32.594,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.9.2000 dalje do plačila, v 8 dneh pod izvršbo.
[JEDRO]
Izvršilni naslov za dovolitev izvršbe s prodajo zastavljene nepremičnine, je sklenjeni sporazum strank, ne pa na njegovi podlagi izdani sklep o vknjižbi zastavne pravice.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi svojega sklepa opr. št. II R 112/95 z dne 2.2.1995 dovolilo izvršbo s prodajo nepremičnin, stanovanja dolžnikov na Č. 2 v L., zaradi izterjave 13.037.770,84 SIT s pripadki. V ugovoru dolžnika opozarjata, da je bilo s sporazumom, sklenjenim z upnikom 2.2.1995 pod opr. št. II R 112/95 dogovorjeno zavarovanje le za 1,500.000,00 SIT, to je 20 % od odobrenega zneska kredita oz. garancije. Tako je razvidno iz 7. točke pogodbe o izdaji devizne plačilne garancije, ki je sestavni del navedenega sporazuma.
Dolžnika oz. zastavitelja sta na naroku za zavarovanje terjatve po takrat veljavnem ZIP-u dovolila vknjižbo zastavne pravice le do navedenega zneska in nikakor ne za celotno terjatev, ki je razvidna iz sklepa o izvršbi. Vložila sta tudi tožbo za izbris vpisane hipoteke. Upnik je na ugovor odgovoril in predlagal njegovo zavrnitev. Ugovor je utemeljen. Sporazum o zavarovanju terjatve z zastavno pravico je bil med strankama sklenjen 2.2.1995, torej še v času veljavnosti Zakona o izvršilnem postopku (ZIP). Iz določb členov 251/c ter 1. odst. 251 f tega zakona pa jasno sledi, da izvršilni naslov predstavlja ta sporazum in ne sklep o vknjižbi zastavne pravice (A4), na podlagi katerega je upnik predlagal, sodišče prve stopnje pa dovolilo izvršbo.
Ker je torej obravnavana izvršba dovoljena na podlagi listine (odločbe), ki ni izvršilni naslov, je podan ugovorni razlog iz 2. točke 1. odst. 55. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki izvršbo preprečuje. Izpodbijani sklep je bilo zato treba razveljaviti (čl. 365 tč. 3 ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ) in predlog za izvršbo zavrniti. Ostale ugovorne trditve, ki se nanašajo na vsebino oz. obseg izvršilnega naslova, glede na povedano, niso odločilne. Izrek o stroških ugovornega postopka, ki obsegajo takso za ugovor, temelji na določilu 2. odst. 165.
člena ZPP v zvezi s čl. 15 ZIZ.