Appeal against enforcement order dismissed; debt due upon first part's finality, not full judgment.
Legislator summary
AI generatedThe higher court dismissed the debtor's appeal against an enforcement order granting a judgment debt of 130,000 SIT. The debtor argued the order was invalid because the underlying judgment lacked finality, claiming they had already fulfilled the obligation. The court ruled that the judgment became final regarding the relevant debt portion when the appeal period expired, making the enforcement order valid immediately. Consequently, the appeal was rejected as the debtor's claim that the order could not take effect before full finality was incorrect.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) in Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ): An enforcement order based on a judgment becomes effective and enforceable upon the expiration of the appeal period for the specific part of the judgment that constitutes the enforcement title, even if other parts remain subject to appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Odločba postane pravnomočna, ko je pritožba zavrnjena ali ko se proti njej več ni mogoče pritožiti. Če je bila pritožba vložena le zoper en del odločbe, postane ta v ostalem delu pravnomočna po izteku pritožbenega roka.
[OBRAZLOŽITEV]
Prvo sodišče je z izpodbijanim sklepom dovolilo predlagano izvršbo (izterjava 130.000,00 SIT sodnih penalov ter stroškov postopka z rubežem razpoložljivega dobroimetja in prenosom le-tega na račun upnikove pooblaščenke). Stroške upnika je sodišče odmerilo na 27.671,00 SIT. Proti sklepu je ugovarjal dolžnik ter sodišču predlaga, naj sklep v celoti razveljavi. Dolžnik navaja, da je postal sklep II I 20/97 pravnomočen dne 17.2.1999 v zvezi s sklepom Višjega sodišča. Takoj po prejemu tega sklepa je izročil deske. Dolžnik zaključuje, da je prepričan, da ne more sklep učinkovati že pred pravnomočnostjo.
Prvo sodišče je ugovor štelo za neutemeljen, zato ga je poslalo višjemu sodišču, ki o njem odloča kot o pritožbi. Ugovor je bil vročen nasprotni stranki, ki nanj ni odgovorila. Ugovor kot pritožba ni utemeljen. Pritožbene navedbe niso resnične. Dolžnik ima načelno sicer prav, ko navaja, da sklep ne more učinkovati že pred pravnomočnostjo, vendar pa mu je potrebno pojasniti, da je sklep Okrajnega sodišča v Kranju opr.št. II I 20/97 z dne 14.10.1998 v 1.točki izreka postal pravnomočen z iztekom pritožbenega roka, to je 3.11.1998, saj zoper ta del izvršilnega naslova ni bilo pritožbe in torej ne šele s potrditvenim sklepom Višjega sodišča v Ljubljani opr.št.
III Cp 1254/98 z dne 17.2.1999. Zoper sklep sta se namreč pritožila upnika ter izpodbijala 2. in 3. točko izreka. Ti dve pa ne predstavljata izvršilnega naslova v obravnavani zadevi. Izvršilni naslov je zajet v 1. točki izreka. Trditev dolžnika, da je svojo obveznost izpolnil takoj, ko je sklep postal pravnomočen, torej ne drži ter je ugovor neutemeljen. Ker prvo sodišče ni zagrešilo tudi nobenih kršitev, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti in je materialno pravo uporabljeno pravilno, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep potrdilo (2.točka 365.
člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).