Appeal dismissed; enforcement on certified document limited to direct obligation arising from the document itself.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the creditor's appeal, upholding the first-instance court's rejection of enforcement against the defendant based on a certified document. The creditor argued that additional guarantee documents proved the defendant's liability as a guarantor, claiming the lower court incorrectly denied enforcement. The court ruled that for enforcement under the relevant statute, the certified document must directly establish the obligation against the defendant, excluding indirect proof via separate documents.
Legislator headnote
AI generated2nd para. 23 ZIZ; 2nd para. 365 ZPP: In enforcement proceedings based on a certified document, the assessment of the debtor's passive legitimacy is limited exclusively to whether the obligation directly arises from that specific document.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena izključno na vprašanje, ali ta iz listine, ki ima lastnost verodostojne listine v pomenu določbe drugega odst. 23. člena ZIZ, neposredno izhaja - torej ali listina kot podlaga obveznosti res glasi nanj.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo upničin predlog, po katerem je terjala, da sodišče dovoli zoper dolžnika izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 16,380.825,10 SIT s pripadki. Tako je odločilo, ker je ugotovilo, da se nobena od predlogu za izvršbo priloženih listin, ki bi ju sicer bilo mogoče šteti kot verodostojni listini v pomenu določbe drugega odstavka 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ne nanaša na dolžnika D. P. (temveč na družbo C. d.o.o., Ljubljana, ... 9). Zoper sklep sodišča prve stopnje je upnica vložila pritožbo.
Po njenih navedbah ga izpodbija zaradi zmotne uporabe določb ZIZ. Upnica je namreč priložila svojemu predlogu za izvršbo tudi poroštveno izjavo z dne 9.10.1998, ki se nanaša na kreditno pogodbo št. 1222/98 in poroštveno izjavo z dne 23.11.1998, ki se nanaša na garancijsko pogodbo št. 43/98. S temi listinami pa je pasivna legitimacija dolžnika izkazana, saj iz njih izhaja, da slednji odgovarja za obveznosti družbe C. d.o.o., Ljubljana kot solidarni dolžnik in porok. V ostalem upnica opozarja na namen zakonodajalca, ki ga je zasledoval z uvedbo instituta izvršbe na podlagi verodostojne listine in katerega bistvo je poenostavitev in skrajšanje postopka izterjave.
Prav ta namen pa je sodišče prve stopnje z izpodbijano odločitvijo in s posledičnim siljenjem upnice v pravdo izničilo. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožba ni utemeljena. Presoja pasivne legitimacije dolžnika v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine je omejena izključno na vprašanje, ali ta iz listine, ki ima lastnost verodostojne listine v pomenu določbe drugega odstavka 23. člena ZIZ, neposredno izhaja - torej ali listina kot podlaga obveznosti res glasi nanj.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da v obravnavanem primeru ta pogoj ni izpolnjen in je zato neupoštevno zavzemanje upnice za presojo obstoja dolžnikove pasivne legitimacije že v tem postopku na podlagi listin, ki nimajo lastnosti verodostojne listine v pomenu drugega odstavka 23. člena ZIZ (slednjemu upnica ne oporeka). Taka presoja je rezervirana za pravdni postopek, pri čemer zakonodajalec za primere, kakršen je obravnavan, z uvedbo instituta izvršbe na podlagi verodostojne listine pač ni predvidel take poenostavitve postopka izterjave, za kakršno se v danem primeru neutemeljeno zavzema upnica.
Zato je bilo treba njeno pritožbo na podlagi določbe 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.