Appeal dismissed: Defendant's failure to respond to summons does not affect minor offense exemption decision.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal dismissed the assistant prosecutor's appeal and upheld the first-instance judgment. The lower court had exempted the defendant from criminal liability for theft under Article 14 of the Criminal Code due to the minor nature of the offense, citing both objective and subjective criteria. The court ruled that the defendant's failure to respond to the prosecutor's summons under Article 162 of the Criminal Procedure Act had no legal bearing on the application of the minor offense exemption.
Legislator headnote
AI generatedArticle 14 of the Criminal Code; Article 162 of the Criminal Procedure Act: A defendant's failure to respond to a prosecutor's summons does not preclude the court from applying the exemption for minor offenses based on established objective and subjective criteria.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba pomočnice državne tožilke se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva.
[OBRAZLOŽITEV]
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. S. iz razloga po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s členom 14 KZ oprostilo obtožbe, da naj bi storil kaznivo dejanje tatvine po členu 211/II KZ ter odločilo, da stroški postopka bremene proračun. Proti sodbi je pomočnica državnega tožilca vložila pritožbo zaradi kršitve kazenskega zakona in predlagala, naj sodišče druge stopnje "napadeno sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče eno do opozorilnih sankcij". Višji državni tožilec je v mnenju, podanem v skladu z določbo člena 445/II ZKP, predlagal ugoditev pritožbi.
Pritožba ni utemeljena. Ne samo, da je pritožbeni predlog pritožnice glede na zatrjevano kršitev kazenskega zakona pomanjkljiv, razlogom pritožbe, da v konkretnem primeru ne gre za dejanje majhnega pomena, ni moč slediti. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo tako obstoj več objektivnih kriterijev (škodljive posledice niso nastale, zelo majhna vrednost ukradenih prehrambenih artikov in okoliščine dejanja), kot tudi subjektivnih (nekaznovanost, odkrito priznanje, obžalovanje, nagib obdolženca), pa čeprav za zaključek o dejanju majhnega pomena zadošča po en subjektivni in en objektivni kriterij.
Ker so bili ti kriteriji pravilno ugotovljeni, sodišče druge stopnje sprejema odločitev sodišča prve stopnje kot ustrezno in sprejemljivo. Dejstvo, da se obdolženi ni odzval vabilu državega tožilca po določbi 162. ZKP, pa na odločitev o uporabi inštituta dejanja majhnega pomena po členu 14 KZ ne more imeti vpliva. Glede na navedeno pritožba pomočnice državne tožilke ni utemeljena, sodba tudi nima kršitev zakona iz člena 383/I ZKP, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.