Appeal dismissed; appeal court upheld first instance sentence for repeat offender using forged securities.

Pritožbi obtoženega T. S. in njegove zagovornice se zavrneta kot neutemeljeni. Obtoženega T. S. se oprosti povrnitve stroškov pritožbenega postopka iz 1. do 6. točke II. odstavka 92. člena ZKP, nagrada in potrebni izdatki postavljene zagovornice pa bremenijo proračun.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je za obravnavano kaznivo dejanje izreklo primerno kazensko sankcijo, ob upoštevanju že pravnomočnih sodb pa je tudi izrečena ustrezna enotna kazen. Obtoženčevo priznanje je bilo dovolj ustrezno upoštevano.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrožno sodišče v Ljubljani je z izpodbijano sodbo obtoženega T. S. spoznalo za krivega, da je storil nadaljevano kaznivo dejanje uporabe ponarejenih vrednostnih papirjev po III. odstavku 250. člena KZ. Ob uporabi omilitvenih določil ga je obsodilo na kazen šest mesecev zapora. Upoštevajoč še enotno kazen dveh let zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 299/99 z dne 30.6.1999, kazen devetih mesecev zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ks 551/99 z dne 5.11.1999, izrečeni v preklicu pogojne obsodbe istega sodišča, opr.

št. I K 483/96 z dne 12.9.1997, ter štirih mesecev zapora po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 533/98 z dne 4.5.1999, mu je izreklo enotno kazen treh let in petih mesecev zapora. V izrečeno kazen je vštelo že prestano kazen po sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. I K 299/99 z dne 30.6.1999, in upoštevalo tudi čas prestan v priporu. Obtoženca je oprostilo plačila stroškov kazenskega postopka, odločilo pa je še o premoženjskopravnem zahtevku. Proti navedeni sodbi se je pritožil obtoženec zaradi odločbe o izrečeni kazenski sankciji.

Predlagal je ugoditev pritožbi in izrek bistveno znižane enotne kazni. Obtoženčeva zagovornica pa je navedla, da se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, izrečene kazenske sankcije in bistvenih kršitev, čeprav pritožba obrazlaga le v zvezi z izrečeno kazensko sankcijo. Predlaga ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijane sodbe, podrejeno pa spremembo izpodbijane sodbe tako, da naj bo obtožencu izrečena nižja kazen, predvsem enotna kazen naj ne bi presegla treh let zapora. Višji državni tožilec je predlagal zavrnitev obeh pritožb kot neutemeljeni.

Pritožbi nista utemeljeni. Pritožbeno sodišče glede zagovorničine pritožbe ugotavlja, da se kljub temu, da navaja kot pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve določb kazenskega postopka, pritožuje le zaradi izrečene kazenske sankcije, saj obrazlaga le ta pritožbeni razlog. Zato je pritožbo obravnavalo le v tem obsegu. Sodišču prve stopnje očita, da je premalo upoštevalo obtoženčevo priznanje, previsoko pa naj bi bila zlasti odmerjena enotna kazen. Tudi obtoženec navaja v pritožbi, da ni "zadovoljen z izrekom enotne kazni oz. združitve kazni".

Pritožbeno sodišče ob proučitvi obravnavane zadeve ugotavlja, da je sodišče prve stopnje obtoženčevo priznanje štelo kot posebno olajševalno okoliščino, zaradi katere je uporabilo omilitvena določila. Ker pa gre za specialnega povratnika, ki je bil že večkrat kaznovan, zlasti zaradi premoženjskih deliktov, je kazen za obravnavano kaznivo dejanje primerna in pravična ter sorazmerna teži kaznivega dejanja in stopnji obtoženčeve krivde. Tudi izrečena enotna kazen je ustrezna in izrečena ob pravilni uporabi zakonitih določil. Pri izreku enotne kazni je bila primerno upoštevana teža kaznivih dejanj v obravnavanih zadevah, za katera je bil obdolženec že pravnomočno obsojen, pa tudi njihov pomen.

Zato so pritožbene navedbe obtoženca in njegove zagovornice neutemeljene, saj ni bila izrečena previsoka kazen, kot oba navajata. Sodišče prve stopnje je po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo tudi po I. odstavku 383. člena ZKP. Ker ni našlo nobenih kršitev materialnega ali procesnega zakona, navedenih v tem zakonitem določilu, je zato pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni in potrdilo izpodbijano sodbo. Tako kot sodišče prve stopnje je tudi pritožbeno sodišče obtoženca oprostilo plačila stroškov pritožbenega postopka ter odločilo, da nagrada in potrebni izdatki bremenijo proračun, saj je obtoženec na prestajanju daljše zaporne kazni, prej pa ni bil zaposlen.