Appeal granted; first-instance court dismissed private prosecution due to failure to explain evidence assessment.

Pritožbi pooblaščenca zasebnega tožilca A.K. se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje ni obrazložilo odločilnih dejstev o tem, katera dejstva je štela za dokazana in iz katerih razlogov in zakaj je ugotovilo, da ni dokazov, da je obdolženka storila kaznivo dejanje.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje obdolženo M.C. iz razloga po 3. točki I. odstavka 358. člena ZKP oprostilo obtožbe po zasebni tožbi zasebnega tožilca A.K., da naj bi storila kaznivo dejanje obrekovanja po členu 170/I KZ. Zoper to sodbo se je pritožila pooblaščenka zasebnega tožilca zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, kršitve kazenskega zakona ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da naj sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo spremeni tako, da naj obdolženki izreče obsodilno obsodbo in ji naloži plačilo stroškov postopka in pritožbenega postopka ali pa naj sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje.

Obdolženkin zagovornik odvetnik F.M. je odgovoril na pritožbo in je predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene ter potrditev izpodbijane sodbe. Pritožba je utemeljena. Sodišče prve stopnje je potem, ko je v obrazložitvi navedlo povzetke izpovedb obdolženke, zasebnega tožilca ter še štirih prič in da treh predlaganih prič ni zaslišalo, ker je ocenilo, da je dejansko stanje dovolj razjasnjeno, kar pa ni obrazložilo (ni pa omenilo dokaznega predloga za branje izjav D.S. in J.S.), zaključilo, da ni dokazov glede očitanega kaznivega dejanja.

Navedlo je le še, da obdolženki ni mogoče očitati, da se je zavedala neresničnosti svojih trditev, navedenih v zasebni tožbi, in da je trditve posredovala tretji osebi, ter da niso bile dokazane trditve zasebnega tožilca. Taka obrazložitev pa, kot utemeljeno opozarja pritožnica, ne pojasnjuje kako se je sodišče prve stopnje odločilo za take zaključke, saj ni obrazloženo, kako je ocenilo izvedene dokaze, zakaj nekaterih dokazov - branja dveh izjav - ni izvedlo, kako je presojalo posamezne dokaze in iz katerih razlogov je zaključilo, da kaznivo dejanje obdolženki ni dokazano.

Sodišče prve stopnje torej ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih in zato pritožnik upravičeno očita izpodbijani sodbi, da zaradi te pomanjkljivosti zasebne tožbe "ne more preveriti", na kakšen način je sodišče zaključilo, da ni dokazov o storjenem kaznivem dejanju. Sodišče druge stopnje zato ugotavlja, da je pritožba pooblaščenke zasebnega tožilca utemeljena, saj je glede na navedeno sodišče bistveno kršilo določbe kazenskega postopka in sicer gre za kršitev po 11. točki I. odstavka 371. člena ZKP. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi pooblaščenke zasebnega tožilca ugodilo in je izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V novem sojenju bo prvostopenjsko sodišče moralo izvesti predlagane dokaze. V zvezi s tistimi dokazi, ki pa jih ne bo izvedlo zato, ker bo morda dokazni predlog zavrnilo, pa bo moralo obrazložiti, zakaj se je tako odločilo. Nato bo moralo sodišče prve stopnje vse izvedene dokaze oceniti in jih seveda med seboj primerjati, nato pa bo moralo določno in popolnoma navesti, katera dejstva bo štelo za dokazana ali za nedokazana in iz katerih razlogov. Navesti bo tudi moralo, kako je presojalo verodostojnost protislovnih dokazov in, kot že navedeno, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank, pa še, kateri razlogi so bili za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj, zlasti pri ugotavljanju, ali sta podana kaznivo dejanje in kazenska odgovornost obdolženke (7. odstavek 364.

člena ZKP).