Court dismissed prosecutor's appeal, ruling failure to declare hunting ammunition is an offense, not a crime.

Pritožba Okrožnega državnega tožilca se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je okoliščino, da obdolženi ni priglasil nabojev za svojo lovsko puško, za katero ima orožni list, ni pravno opredelilo kot kaznivo dejanje, pač pa je ugotovilo, da gre za prekršek.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Kranju je s citirano sodbo obdolženega A.P. na podlagi 1. točke 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po 310/1 členu KZ in odločilo, da stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca bremenijo proračun. Zoper sodbo se je zaradi kršitve kazenskega zakona iz razloga po členu 370/I točka 2 v zvezi s členom 372/I točka 1 ZKP pritožil okrožni državni tožilec. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da obdolženca spozna za krivega očitanega mu kaznivega dejanja po obtožnem predlogu in mu izreče primerno kazen.

Višji državni tožilec je v pisnem mnenju predlagal, da višje sodišče pritožbi ugodi. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je po pregledu kazenske zadeve, razlogov izpodbijane sodbe in pritožbenih navedb ocenilo, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da dejanje, ki se očita obtožencu, ni kaznivo dejanje. Kot v pritožbi ugotavlja tudi okrožni državni tožilec, je sodišče prve stopnje v celoti sledilo obtožnemu predlogu in na podlagi izvedenih dokazov ocenilo, da obdolženec ob prestopu državne meje z Republiko Slovenijo mejnim organom ni prijavil lovskega streliva, ki ga je kupil v Republiki Avstriji. 37.

člen Zakona o nadzoru državne meje namreč določa, da državljan Republike Slovenije, ki stalno prebiva v tujini in prihaja na lov v državo, lahko prenaša preko državne meje lovsko strelivo, če ga ima vpisanega v listini za prehod meje, če pa strelivo ni vpisano v listini, ga vpiše pooblaščena uradna oseba pristojne policijske postaje na mejnem prehodu samem. Obdolženi A.P. je slovenski državljan, stalno prebivališče pa ima v Zvezni republiki Nemčiji. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, obdolženi za vnos streliva v državo ni potreboval dovoljenja pristojnega upravnega organa, pač pa je bil dolžan strelivo takoj le prijaviti, da bi dobil "dovoljenje", torej potrdilo.

Res je, da obdolženi ni postopal v skladu z določili zgoraj navedenega zakona, vendar je potrebno njegovo dejanje opredeliti kot prekršek po 13. točki 59. člena istega zakona, kot se je torej odrazila "protipravnost" njegove opustitve priglasitve. Pritožbena navedba, da je obdolžencu promet z lovskim strelivom omejen, je po mnenju pritožbenega sodišča neutemeljena. Na podlagi izvedenega dokaznega postopka sodišče prve stopnje ni našlo nobene opore za zaključek, da je obdolženemu promet z lovskim strelivom omejen. Prvi odstavek 9. člena Zakona o orožju določa, da se sme strelivo za puške nabavljati le z dovoljenjem pristojnega organa.

Glede na to, da ima obdolženi orožni list, je potrebno upoštevati tudi določila 11. člena citiranega zakona, kjer je določeno, da strelivo za lovsko orožje nabavljajo občani na podlagi orožnega lista. Ker obdolženi orožni list ima, je sodišče prve stopnje povsem pravilno ugotovilo, da lahko obdolženi ob predložitvi orožnega lista lovsko strelivo vedno nabavlja, kar pomeni, da v državo ni vnašal streliva, katerega promet mu je omejen. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti zatrjevanih kršitev niti takih, na katere mora v skladu s členom 383/I ZKP ob preizkusu izpodbijane sodbe paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo okrožnega državnega tožilca zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.