Appeal court dismisses debtor's execution objection for failing to substantiate claims with evidence per ZIZ.

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53. čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 46.899,60 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da je upnik dobavil kurilno olje na njegov naslov, po prispetju fakture pa je bilo napisano 150 litrov več, kot je bilo dejansko dobavljeno. Upnik na njegovo reklamacijo ni odgovoril, dolžnik pa je dostavljeno količino pripravljen plačati. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnikov ugovor ni obrazložen v skladu z določili 2. odst. 53. čl.

Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) in ga po 5. odst. 62. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor zoper sklep o izvršbi obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, v nasprotnem primeru se njegov ugovor šteje za neutemeljen. Navedeno določilo je potrebno razlagati tako, da mora dolžnik navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 55.

čl. ZIZ oziroma ki bi - če bi se izkazala za resnična - pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v ugovoru smiselno priznava obstoj poslovnega razmerja, ko pove, da mu je upnik kurilno olje dobavil. Dolžnik sicer trdi, da je upnik zaračunal 150 litrov olja več, kot je bilo dejansko dobavljeno, vendar pri tem sploh ne pove, koliko olja je bilo naročeno in koliko dejansko dobavljeno, predvsem pa tudi ne predlaga nikakršnih dokazov za svoje trditve, da je upnik zaračunal preveč olja.

Prav tako dolžnik ne ponudi nobenih dokazov za svoje trditve o pravočasni reklamaciji. Dolžnik sploh ne trdi, da bi nesporno dobavljeno količino plačal, temveč iz ugovora izhaja prej nasprotno. Iz povedanega izhaja, da dolžnik v ugovoru sicer navaja nekatera dejstva, ki bi utegnila pripeljati do zavrnitve tožbenega zahtevka v pravdi, če bi se izkazala za resnična (količinska napaka, pravočasna reklamacija), vendar so ta dejstva nepopolna, poleg tega pa ne predlaga nikakršnih dokazov za tako zatrjevana dejstva, čeprav je bil na to svojo dolžnost iz 2. odst. 53.

čl. ZIZ v pravnem pouku na sklepu o izvršbi izrecno opozorjen, zato je njegov ugovor neobrazložen in neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53. čl. ZIZ. Ker pritožbeno sodišče tudi pri preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor zavrnilo kot neutemeljen in potrdilo sklep sodišča prve stopnje o izvršbi.