Appeal allowed; negative debt defense requires proof, not just assertion, under enforcement law.
Legislator summary
AI generatedThe court of second instance allowed the debtor's appeal and revoked the enforcement order, remanding the case to the first-instance court. The debtor argued that the creditor's claim lacked documentary support and that goods were never received, but the court found these negative assertions insufficient without evidence. Since the debtor could not produce proof for the non-receipt of goods, the objection was deemed substantiated, necessitating a return to the trial court for proper adjudication.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: A debtor's objection based on negative facts is substantiated only if the debtor bears the burden of proof and fails to provide evidence, thereby preventing the enforcement order from being upheld without further trial.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Odločitev o pritožbenih stroških dolžnika se pridrži za končno odločbo.
[JEDRO]
Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika, dne 05.06.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da iz njegove poslovne dokumentacije utemeljenost upnikove terjatve ne izhaja in da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev. Poleg tega pa iz predložene dokumentacije tudi ne izhaja, da bi blago dejansko prejel. Zato je predlagal razveljavitev sklepa o izvršbi in odstop zadeve stvarno pristojnemu sodišču.
Priglasil je stroške. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak po določilu 2. odst. 53.
člena ZIZ neutemeljen. Dolžnik je v ugovoru navedel, da ne razpolaga z listinami, ki bi utemeljevale upnikovo terjatev in da iz predložene dokumentacije ne izhaja, da bi blago prejel. Navedena dejstva, so pravno pomembna, saj bi lahko pripeljala do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazala za resnična, vendar dokazov v zvezi z zatrjevanimi t.i. negativnimi dejstvi dolžnik po naravi stvari ne more predložiti. Zato je ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Upnik pa bo moral v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem dokazati temelj dolžnikove obveznosti in dejstvo, da je dolžnik blago prejel in da mu zato dolguje plačilo po izstavljenih računih.
Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču. O pritožbenih stroških dolžnika bo odločeno s končno odločbo (3. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15.
členom ZIZ).