Appeal dismissed; debtor's enforcement objection rejected due to lack of evidence supporting debt repayment claim.

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Glede na to, da dolžnik svojih ugovornih navedb, kljub opozorilu v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, ni podkrepil z ustreznimi dokazi, ugovora ni moč šteti za obrazloženega.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 28.03.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da je bil dolgovani znesek poravnan s kompenzacijo in ugovoru priložil umik predloga za izvršbo z dne 20.01.2000 ter sklep opr. št. Ig 1999/1764 z dne 28.01.2000. Sodišče prve stopnje je upnika dne 08.05.2000 pozvalo, da se o navedbah dolžnika izjavi. Ta je na ugovor odgovoril. Navedel je, da so dolžnikove navedbe brezpredmetne in predlagal, da sodišče ugovor zavrne in dolžniku naloži, da mu povrne stroške, skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen, v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak, glede na navedeno določilo ZIZ, neutemeljen.

Dolžnik je v ugovoru navedel, da je dolgovani znesek poravnal s kompenzacijo. Navedeno dejstvo je pravno relevantno, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično, vendar pa dolžnik v zvezi z zatrjevano kompenzacijo sodišču ni predložil ustreznih dokazov.

2. odst. 53. člena ZIZ dolžniku namreč nalaga, da sodišču predloži dokaze v zvezi z dejstvi, ki jih v ugovoru zatrjuje. Dolžnik pa je pritožbi priložil le upnikovo vlogo z naslovom "umik predloga za izvršbo" in sklep sodišča opr. št. Ig 1999/01764 z dne 28.01.2000, s katerim je to, ob umiku predloga v nekem drugem izvršilnem postopku, razveljavilo sklep o izvršbi in izvršbo ustavilo. Ker dolžnik ni predložil dokazov o sklenitvi dogovora in tudi ne dokazov o tem, da je bila kompenzacija realizirana, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53.

člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa, pa sodišče druge stopnje tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere je poleg pravilne uporabe materialnega prava dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 5. odst. 38.

člena ZIZ, ki določa, da mora dolžnik upniku povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo. Ker po določbi 3. odst. 53. člena ZIZ v zvezi s 1. odst. 61. člena ZIZ odgovor na neobrazložen ugovor ni predviden, bo moral stroške, ki so mu v zvezi z odgovorom nastali, upnik nositi sam. Ti stroški namreč za izvršbo niso bili potrebni.