Execution objection dismissed for failure to prove debt settlement and lack of required reasoning.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement order, confirming the lower court's decision to treat it as an appeal. The debtor claimed a settlement was reached regarding the debt amount and damages but failed to prove the agreement was finalized or that the claim ceased. The court ruled that merely stating a negotiation occurred without evidence of a concluded settlement or cessation of the claim does not constitute a valid legal fact under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju; 2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99; 15. člen ZIZ: An objection to enforcement must be substantiated by specific facts and evidence proving the termination of the claim; a mere assertion of negotiations without proof of a concluded settlement is insufficient to suspend enforcement.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezni dokaz.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da sta se direktorja upnika in dolžnika dogovarjala "o pobotu dolžnega zneska s predvidenim izplačilom (dolžnikovega) zadružnega deleža in odškodnino za prevzeto premoženje Obrtne zadruge E... z.b.o." (v prostorih katere danes posluje upnik, ki ni upošteval dosedanjih dogovorov). Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53.
člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. Dolžnik je navedel, da se je z upnikom dogovarjal o pobotu; ni torej navedel, da je z upnikom dosegel pobot (in s tem prenehanje uveljavljane terjatve), kar bi bilo pravno upoštevno dejstvo. Sicer pa bi za takšno navedbo moral predložiti tudi ustrezen dokaz. Ugovor je zato neobrazložen (in s tem neutemeljen). Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo po 5. odst. 62.
člen ZIZ, ko je ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).