Court dismisses debtor's objection to enforcement due to missing invoice, ruling it inadmissible as a defense.
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the debtor's objection to the enforcement proceeding and confirmed the initial enforcement order. The debtor argued that the creditor failed to issue an invoice by June 28, 2000, claiming this was the creditor's fault rather than the debtor's. The court held that a business claim does not arise merely from the issuance of an invoice and that the debtor failed to provide factual grounds to legally contest the claim's existence or amount under the Enforcement Act.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 53. člen 2. odstavek; 61. člen 1. odstavek; terjatev ne nastane z izstavitvijo računa; ugovor mora biti obrazložen z dejstvi in dokazi, sicer se šteje za neutemeljen.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
(Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa. Z navedbo o neprejemu računa tako dolžnik ne navaja dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je štelo ugovor zoper sklep o izvršbi (na podlagi verodostojne listine) za neutemeljen; zato ga je poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. V pravočasnem ugovoru je dolžnik navedel, da do dne 28.06.2000 ni dobil računa za izvršeni prevoz. Zato je mnenja, da neizstavljeni račun ni njegova krivda, ampak izključno krivda upnika. Sicer pa skupni znesek za plačilo ni problem. Ugovor ni utemeljen. Po 2. odst. 53. člena v zvezi s 1. odst. 61. člena zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) mora biti ugovor obrazložen; dolžnik mora navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje za neutemeljen. (Poslovna) terjatev ne nastane z izstavitvijo računa, zato je navedba o neprejemu računa neupoštevna.
Ker dolžnik tako ni navedel dejstva, s katerim bi (pravno upoštevno) oporekal temelju oz. višini terjatve (prim. načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča RS, Pravna mnenja, št. II/99), je ugovor neobrazložen (in s tem neutemeljen). Sodišče prve stopnje je pravilno ravnalo po 5. odst. 62. člen ZIZ, ko je ugovor poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ker sodišče druge stopnje ob reševanju ugovora tudi ni ugotovilo bistvenih kršitev določb postopka (2. odst. 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP/99, oba v zvezi s 15.
členom ZIZ), na katere pazi po uradni dolžnosti, je ugovor zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi (2. tč. 365. člena ZPP/99 v zvezi s 15. členom ZIZ).