Appeal dismissed; court upheld prison sentence after debtor failed to list assets despite prior summons.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision converting a fine into a four-day prison sentence. The debtor argued they could not pay the fine and feared losing income if imprisoned, but failed to submit a required asset list or file costs. The court ruled the first instance correctly applied the Enforcement Act by allowing a second summons for asset disclosure instead of immediately imposing a fine, thus rejecting the appeal as unfounded.
Legislator headnote
AI generatedArticles 33 of the Enforcement Act and 15 of the Enforcement Act; where a debtor fails to appear for asset verification, the court may re-summon them to list assets rather than immediately imposing a monetary penalty.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
[JEDRO]
Čeprav dolžnik ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja, lahko sodišče glede na okoliščine konkretnega primera (namesto da bi izreklo denarno kazen) ponovno pozove dolžnika, naj predloži seznam svojega premoženja.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom denarno kazen, ki jo je dolžniku izreklo v višini 40.000,00 SIT, spremenilo v kazen zapora v trajanju 4 (štirih) dni. Dolžnik se je proti takšnemu sklepu pritožil. Navedel je, da izrečene denarni kazni zaradi prometne nezgode ni mogel plačati, da pa bo to storil v roku 60 dni. Navedel je tudi, da bi z morebitnim odhodom v zapor "izgubil še to možnost zaslužka, ki jo ima". Pri tem ni priglasil stroškov pritožbe. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik ni izpodbijal sklepa z dne 23.3.2000, opr.
št. Ig 752/98-17, s katerim mu je Okrajno sodišče v Kamniku izreklo denarno kazen v višini 40.000,00 SIT (ki bi jo moral plačati v roku 45 dni), da bi sodišče druge stopnje moralo glede na okoliščine konkretnega primera presojati, ali je bilo namesto postopanja po 5. odst. 31. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) na mestu postopanje po 6. odst. 31. čl. ZIZ (ko lahko sodišče prve stopnje dolžnika, kljub temu da ni pristopil na narok za ugotovitev svojega premoženja, ponovno pozove, naj predloži seznam svojega premoženja, namesto da bi mu izreklo denarno kazen).
Iz vsebine pritožbe namreč izhaja, da se je dolžnik pritožil zoper sklep z dne 10.7.2000, s katerim je Okrajno sodišče v Kamniku izrečeno denarno kazen (zaradi njenega neplačila) spremenilo v zaporno kazen. Vendar pa glede tega sklepa v pritožbi ni navedel nobenih pravno upoštevnih razlogov. Sodišče druge stopnje pa tudi ni zasledilo razlogov, na katere mora ob preizkusu izpodbijane odločbe sicer paziti po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je namreč v zakonito izpeljanem postopku pravilno uporabilo določbe 33. čl. ZIZ. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 15.
čl. ZIZ v zvezi z 2. tč. 365. čl. "novega" Zakona o pravdnem postopku (ZPP/99) pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.