Court dismisses appeal against enforcement order for interest when debtor fails to provide legally required interest statement.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe court dismissed the appeal against a first-instance enforcement order requiring the debtor to pay overdue interest. The debtor argued in their objection that they had not received an interest statement, claiming this prevented payment. The court ruled that interest accrues by law upon default, making the provision of a statement unnecessary for the creditor's claim. Consequently, the objection was deemed unreasoned and the enforcement order was upheld.
Legislator headnote
AI generated23. člen ZIZ; 2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ; 1. odst. 277. člena ZOR: A debtor's failure to receive an interest statement does not invalidate a creditor's claim for statutory interest, and an objection lacking material facts is unreasoned and inadmissible.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Dolžnik v ugovoru trdi, da ni prejel obrestnega računa, vendar njegova trditev ni pravno pomembna. Upniku pripadajo obresti, v primeru, kadar dolžnik s plačilom denarne obveznosti zamudi, že na podlagi zakona. Zato upnik posebnega računa za njihovo plačilo dolžniku ni dolžan izstaviti. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 06.04.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ), s katerim je, upoštevaje plačilo 23.802,00 SIT, izvršeno dne 20.01.2000, dolžniku naložilo, da v roku 8 dni poravna zakonite zamudne obresti od zneska 23.802,00 SIT od 13.08.1998 do 20.01.2000 ter izvršilne stroške z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 06.04.2000 do plačila. Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da ni prejel nobenega obrestnega računa od zneska 23.802,00 SIT, zato obresti ni poravnal.
Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen.
Dolžnik v ugovoru trdi, da ni prejel obrestnega računa, vendar njegova trditev ni pravno pomembna. Upniku pripadajo obresti, v primeru kadar dolžnik s plačilom denarne obveznosti zamudi, že na podlagi zakona (1. odst. 277. člena Zakona o obligacijskih razmerjih). Zato upnik posebnega računa za njihovo plačilo dolžniku ni dolžan izstaviti. Ker dolžnik v ugovoru ni navedel pravno pomembnih dejstev, s katerimi bi svoj ugovor utemeljil, je njegov ugovor neobrazložen in je zato, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemljen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53.
člena ZIZ). Sodišče druge stopnje pa ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15. členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.