Legislator Case Law & Legislation
VSL sklep II Cpg 562/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.562.2000 AI generated

Enforcement objection dismissed for being too vague and lacking specific facts or evidence under ZIZ.

Case Number VSL sklep II Cpg 562/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The court dismissed the debtor's objection to an enforcement order based on a purported agreement for alternative debt repayment. The debtor argued a long-term cooperation agreement existed but failed to specify when it was signed, how repayment would occur, or when it would end. The court ruled the objection was inadmissible because it lacked the required factual detail and evidence under the Enforcement Act.

Legislator headnote

AI generated

2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: An objection to enforcement is inadmissible if it fails to state specific facts supporting the claim and submit corresponding evidence, rendering it too vague to be considered.

Keywords

AI generated
enforcement objection vague objection lack of evidence ZIZ enforcement act procedural inadmissibility debt repayment agreement specific facts requirement

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Ugovor se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Trditve o tem, da sta z upnico dosegla dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznost, so namreč presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica namreč ne pove niti kdaj sta z upnikom takšen dogovor sklenila niti na kakšen način naj bi dolžnica dolg poravnala in ne do kdaj.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnice izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Zoper sklep je dolžnica pravočasno vložila ugovor in navedla, da je z upnico dosegla dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznosti, ki temelji na dolgoročnem sodelovanju. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnice štelo za neutemeljenega (po 2. odst. 53. člena ZIZ) in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor ni utemeljen.

Sodišče druge stopnje je najprej preverilo, ali je dolžničin ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predložiti dokaze zanje, sicer se ugovor šteje za neobrazloženega in je kot tak neutemeljen. Ugovor dolžnice teh pogojev ne izpolnjuje. Trditve o tem, da sta z upnico dosegli dogovor o drugačnem načinu poravnave njenih obveznosti, so presplošne, da bi jih bilo mogoče upoštevati. Dolžnica namreč ne pove niti kdaj sta z upnico takšen dogovor sklenili niti na kakšen način naj bi dolžnica dolg poravnala in tudi ne do kdaj.

V dokaz svojih trditev pa tudi ni predložila oziroma predlagala nobenega dokaza (2. odst. 53. člena ZIZ). Zato je ugovor neobrazložen in ga je sodišče prve stopnje pravilno štelo za neutemeljenega. Tako so razlogi, ki so pri odločanju pritožbenega sodišča na podlagi 5. odst. 62. člena ZIZ pomembni, lahko le še tisti, ki se upoštevajo po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP in zadnji odst. 55. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ugotavlja, da teh razlogov v obravnavanem primeru ni. Zato je ugovor zavrnilo kot neutemeljen in sklep o izvršbi na podlagi 2. odst. 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ potrdilo.