Appeal dismissed; creditor's interest calculation deemed verifiable by debtor via provided statement and payment confirmations.
Legislator summary
AI generatedThe High Court dismissed the debtor's appeal against a first-instance enforcement order based on a creditor's interest calculation. The debtor argued they could not verify the calculation because they lacked all underlying invoices, claiming the creditor failed to prove correct payment deadlines. The court ruled that the detailed statement and payment confirmations provided were sufficient for the debtor to verify the figures, rendering their lack of full documentation irrelevant. Consequently, the appeal was rejected, and the enforcement order was upheld with the debtor bearing the costs.
Legislator headnote
AI generated2. odst. 53. člena ZIZ; 5. odst. 62. člena ZIZ: A debtor's objection in enforcement proceedings is inadmissible if the submitted documents allow verification of the creditor's claims, and the debtor fails to provide necessary evidence to substantiate their specific factual allegations.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.
[JEDRO]
Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti, v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega so iz obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidna tudi obdobja na katera se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik. Dolžnik bi na podlagi obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke". Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti, ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 16.03.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da se protivi izračunu zamudnih obresti, saj upnik ni predložil dokazov o tem, na podlagi katerih računov je zamudne obresti obračunal, niti ali je pri tem upošteval pravilne plačilne roke. Zato obračunov ni mogel prekontrolirati, saj ne razpolaga z vsemi računi. Nesporni del zamudnih obresti je plačal že 13.11.1998, glede ostalih pa je zahteval dokumentacijo, ki je do danes ni dobil.
Tekli so tudi razgovori o kompenzaciji, ki naj bi se izvedla, ko bo dolgovani znesek ustrezno dokumentiran. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba ni utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak neutemeljen.
Predlogu za izvršbo je upnik priložil obračun obresti v katerem so računi, na katere se navedeni obračun nanaša, identificirani s številko. Poleg tega je iz priloženega obračuna, glede vsakega računa posebej, razvidno tudi obdobje, na katero se obračun obresti nanaša. Navedeni obračun obresti je kot verodostojno listino, na podlagi katere je sodišče prve stopnje izdalo izpodbijani sklep, prejel tudi dolžnik (povratnica pripeta k list. št. 7). Dolžnik bi na podlagi prejetega obračuna in potrdil o plačilih (saj je dokazno breme plačila na njem), lahko preveril ali je upnik upošteval "pravilne plačilne roke".
Zato ugovorne navedbe, da ne razpolaga z "vsemi" računi in da zato ne more preveriti ali je izračun pravilen, niso pravno pomembne. Iz opisanih razlogov ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemljen (5. odst. 62. člena ZIZ v zvezi z 2. odst. 53. člena ZIZ). Sodišče druge stopnje ob preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni našlo bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP - v zvezi s 15.
členom ZIZ), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi stroške, ki so mu v zvezi s pritožbo nastali (154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).