Appeal dismissed because debtor failed to attach evidence or explain why in enforcement objection under ZIZ.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance enforcement order, confirming the lower court's decision. The debtor objected to the enforcement, claiming timely claims for transport services but admitted evidence would be submitted later. The court ruled that under Article 53(2) of the Enforcement and Security Act, an objection must include both the facts and the supporting documents; merely stating a claim without attaching proof or explaining its absence renders the objection unfounded. Consequently, the enforcement order was upheld as the debtor failed to meet the statutory burden of proof at the objection stage.
Legislator headnote
AI generatedArticle 53(2) of the Enforcement and Security Act; Article 62(5) of the Enforcement and Security Act: An objection to enforcement is unfounded if the debtor fails to attach the documents cited or explain why they cannot be attached, as the law requires both factual assertion and evidentiary support.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Zahteva za predložitev dokazov pomeni, da mora dolžnik ugovoru priložiti listine, na katere se sklicuje oz. navesti, zakaj jih ne more priložiti.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 10.11.1999 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da so bile storitve prevoza pravočasno reklamirane. Pri upniku je naročil prevoz knjig po Srebrenici na naslov v Tuzlo - Bosna in Hercegovina, vendar blago ni bilo pravočasno dostavljeno na sedež naročnika. V nadaljnjem postopku bo predložil dokaze o reklamaciji zaradi zamude pri dobavi knjig. Predlagal je, da sodišče sklep o izvršbi razveljavi v delu, v katerem je dovoljena izvršba. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53. člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje je presojalo, ali je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu določila 2. odst. 53. člena ZIZ. Po tej določbi mora dolžnik v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik, pa mora zanje predložiti tudi dokaze, sicer se šteje, da je ugovor neobrazložen in kot tak po navedeni določbi ZIZ neutemeljen. Na navedeno je bil dolžnik opozorjen v pravnem pouku izpodbijanega sklepa. V ugovoru je dolžnik navedel, da so bile storitve prevoza pravočasno reklamirane in da bo dokaze o reklamaciji zaradi zamude pri dobavi sodišču predložil v nadaljnjem postopku.
Vendar 2. odst. 53. člena ZIZ dolžniku nalaga, da ugovoru priloži listine oz. da predloži dokaze, na katere se sklicuje. Ker dolžnik tega ni storil in ker tudi ni pojasnil, zakaj tega ni mogel storiti, ugovora ni moč šteti za obrazloženega v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor neutemeljen. Izpodbijani sklep je sodišče druge stopnje preizkusilo še v okviru kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pri tem je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka in je tudi pravilno uporabilo materialno pravo.
Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep o izvršbi, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.