Appeal dismissed: Internal shareholder agreements excluding liability do not bind creditors under ZGD Art. 101.2.

Pritožba prvodolžnika se zavrže. Pritožba drugodolžnice se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Morebiten dogovor družbenikov, da se drugodolžnica vpiše kot družbenica družbe le zaradi izobrazbe, da pa v družbi ne bo delovala, ne bo zaposlena in ne bo prejemala ne finančnih in ne materialnih sredstev ter da je zato njena odgovornost za obveznosti družbe izključena, pa proti tretjim osebam (upniku), glede na določbo 2. odst. 101. člena ZGD, nima pravnega učinka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je dne 14.04.2000 s sklepom ugodilo predlogu upnika v zvezi z zaznamovanjem sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Črnomlju, opr. št. I 96/00794 z dne 11.07.1997 v evidenci Upravne enote v Novem mestu, ki se vodi za osebni avtomobil drugodolžnice, znamke FORD-d ESCOM 1,6 CLX, reg. št. NM ... in v prometnem dovoljenju, s katerim se izkazuje lastništvo oz. uporaba tega vozila, hkrati s prepovedjo njegove odtujitve. Zoper navedeni sklep sta se pravočasno pritožila oba dolžnika. Prvodolžnik je v pritožbi navedel, da se kot direktor in edini odgovorni za družbo S. Š. in ostali d.n.o., pritožuje na sklep o izvršbi na premičnine pri g.

F. Š. iz ... . Izjavlja, da je bila v družbi S. Š. in ostali d.n.o. vpisana samo zaradi izobrazbe, ni pa bila v njej zaposlena in ni prejemala dohodka ali nadomestila. Navedeno izhaja tudi iz priložene overjene izjave o odgovornosti družbe. Drugodolžnica pa je v "ugovoru" navedla, da glede dolga družbe S. Š. Trgovina in storitve d.n.o. ni niti finančno, niti materialno odgovorna. V navedeni firmi ni bila zaposlena, ni prejemala nobenih finančnih ali materialnih sredstev, zato tudi ne more biti odgovorna za kakršenkoli dolg. Navedeno potrjuje tudi g.

B. Š. v overjeni izjavi, ki jo prilaga. Poudarja, da je bila v firmi vpisana samo zaradi izobrazbe in da v njej ni delovala, zato ni odgovorna za dolgove, ki jih je firma naredila. Sodišče prosi, da jo razbremeni plačila. Pritožba prvodolžnika ni dovoljena. Predpostavka dopustnosti pravnega sredstva je tudi pravovarstvena potreba oz. pravni interes (3. odst. 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Dolžnik ima pravni interes za vložitev pritožbe le v primeru, kadar je izdana zanj neugodna odločba.

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo o zaznambi sklepa o izvršbi v evidenci in prometnem dovoljenju za osebni avtomobil, ki je last drugodolžnice. Vsebina izpodbijanega sklepa se tako ne nanaša na premoženje prvodolžnika, zato ta nima pravnega interesa za pritožbo zoper sklep sodišča prve stopnje o zaznambi sklepa o izvršbi v evidenci Upravne enote v Novem mestu in prometnem dovoljenju za osebni avtomobil, reg. št. NM ..., ter zaznambi prepovedi njegove odtujitve. Zato pritožba prvodolžnika ni dovoljena. Glede na to, da nedovoljene pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje (prim.

1. in 3. odst. 343. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je to storilo sodišče druge stopnje na podlagi 1. točke 365. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Pritožba drugodolžnice ni utemeljena.

1. odst. 101. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju - ZGD) določa, da za obveznosti družbe subsidiarno odgovarjajo upniku vsi družbeniki družbe z neomejeno odgovornostjo z vsem svojim premoženjem. Morebiten dogovor družbenikov, da se drugodolžnica vpiše kot družbenica družbe le zaradi izobrazbe, da pa v družbi ne bo delovala, ne bo zaposlena in ne bo prejemala ne finančnih in ne materialnih sredstev ter da je zato njena odgovornost za obveznosti družbe izključena, pa proti tretjim osebam (upniku), glede na določbo 2. odst. 101. člena ZGD, nima pravnega učinka. Zato so pritožbene navedbe v tej smeri neutemeljene. Zakon o izvršbi in zavarovanju pa v 2. odst. 81. člena določa, da sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na premičnino v evidenci, kjer se premičnina vodi in dokumentu, s katerim se izkazuje imetništvo oziroma uporaba te premičnine (prometno dovoljenje). Upnik je v predlogu za izvršbo (list. št.

3) predlagal, da se dolžniku prepove razpolaganje z zarubljenimi stvarmi, z vlogo z dne 10.01.2000 pa je, v okviru že dovoljene izvršbe na dolžnikove premičnine predlagal še, da sodišče prve stopnje zarubi vozilo drugodolžnice in vroči "sklep o rubežu UE Novo mesto zaradi zaznambe prepovedi razpolaganja" (list. št. 27). Tak predlog upnika je sodišče prve stopnje pravilno obravnavalo kot zahtevo za zaznambo rubeža premičnine in prepoved njene odtujitve v evidenci, kjer se premičnina vodi in dokumentu s katerim se izkazuje njeno imetništvo oz. uporaba.

Zato je odločitev sodišča prve stopnje povsem v skladu z določbo 2. odst. 81. člena ZIZ. Konkretnih razlogov, zaradi katerih izpodbija izdani sklep, pa drugodolžnica ni navedla. Zato je njena pritožba neutemeljena. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo tudi glede bistvenih kršitev določb postopka, na katere poleg pravilne uporabe materialnega prava pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Glede na to, da kršitev ni našlo, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365.

člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo.