Court allows appeal against enforcement order where debtor's claim of no waste exists is deemed substantiated.

Pritožbi se ugodi in se sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil. S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je na predlog upnika dne 04.05.2000 izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v smislu 23. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ). Dolžnik je zoper navedeni sklep pravočasno ugovarjal. Navedel je, da so takoj po prejemu prvih računov za odvoz odpadkov upnika telefonsko obvestili, da firma miruje oz. da obstaja samo kot možnost za eventualne bodoče posle in da zato nima nobenih odpadkov za odvoz. Upnik je zahteval potrdilo o izbrisu iz registra, kar pa takrat ni bilo mogoče. Ves čas obstoja družba ni imela nikakršnih odpadkov.

Upnik ni imel ničesar, kar bi lahko odpeljal. Danes je firma pred stečajem in čaka soglasje matične firme za izbris iz registra, kar dokazuje kopija predloga za izbris. Predlog je bil podan, ker ni bilo poslovanja, razen treh reeksportnih pošiljk v letu 1998 in še treh v letu 1999, za kar je bilo potrebno v dveh letih maksimalno 5 ur delovnega časa. Firma ni mogla imeti, niti proizvesti odpadkov. Ker storitve niso bile opravljene, je dolžnik predlagal "preklic" sklepa o izvršbi. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika, na podlagi 2. odst. 53.

člena ZIZ, štelo za neutemeljenega in ga v skladu s 5. odst. 62. člena ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Pritožba je utemeljena. Sodišče druge stopnje je preverilo ali je dolžnikov ugovor obrazložen (5. odst. 62. člena ZIZ). Dolžnik mora v ugovoru navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje. Kadar so navedena dejstva takšna, da zanje nosi dokazno breme dolžnik pa mora predložiti tudi dokaze, sicer se ugovor šteje za neobrazložen in je kot tak po določilu 2. odst. 53. člena ZIZ neutemeljen. Z ugovorno navedbo, da upnik ni odvažal odpadkov, ker družba ne posluje in jih torej nima oz. ji ne nastajajo, je dolžnik zanikal, da bi upnik zaračunane storitve opravil.

S tem je navedel pravno pomembno dejstvo, ki bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Dolžnikov ugovor je tako moč šteti za obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je, kot je bilo že zapisano, ugovor utemeljen. Da je storitev (odvoz odpadkov) opravil in je zato upravičen do plačila, pa bo moral v nadaljevanju postopka pred pristojnim sodiščem dokazati upnik, saj dolžnik, po naravi stvari, dokazov v zvezi z zatrjevanim negativnim dejstvom, ne more predložiti. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi dolžnika ugodilo in izpodbijani sklep o izvršbi v 2. točki izreka razveljavilo, ter v skladu s 3. točko 365.

člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek. Sodišče prve stopnje bo moralo v nadaljevanju postopati v skladu z 2. odstavkom 62. člena ZIZ in zadevo odstopiti pristojnemu sodišču.