Legislator Case Law & Legislation
VSL sodba I Cpg 41/2000 ECLI:SI:VSLJ:2000:I.CPG.41.2000 AI generated

Tenant must prove defendant used electricity when multiple tenants share the premises.

Case Number VSL sodba I Cpg 41/2000
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and upheld the first-instance judgment rejecting the tenant's claim for unpaid electricity costs. The court found that since the defendant was not the sole lessee of the commercial building, the plaintiff bore the burden of proving the defendant specifically consumed the electricity from the disputed meter. The court ruled that the plaintiff failed to provide sufficient evidence linking the electricity usage to the defendant, as mere occupancy of the building was insufficient proof.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o gospodarskih konkurenčnih postopkih; Zakon o pravdnem postopku: When a utility meter serves multiple tenants, the party claiming the other tenant used the utility must prove that specific usage occurred.

Keywords

AI generated
burden of proof multiple tenants electricity meter utility consumption civil procedure evidence standard commercial lease

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

Ker tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov, v katerem je prišlo do samovoljnega priklopa na električni števec, bi morala tožeča stranka dokazati, da je energijo preko tega števca porabila tožena stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 494.507,00 SIT s pripadki in je zato sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig ... z dne ... razveljavilo v 1. in 3. točki izreka. Tožeči stranki je naložilo, da mora povrniti toženi stranki nastale pravdne stroške. Tožeča stranka je vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse tri pritožbene razloge in predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba je bila vročena vročena toženi stranki, ki odgovora na pritožbo ni vložila.

Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi ugotovilo, da je do neupravičene uporabe električne energije na števcu št. 6841617, ki jo je tožeča stranka zaračunala toženi stranki z v tej pravdi spornim računom (priloga A1), prišlo v času od 1983, ko je bil števec zapečaten, pa do 19.12.1996, ko je tožeča stranka pri pregledu ugotovila drugačno stanje števca, kot je bilo ob zapečatenju. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da tožena stranka ni edini najemnik poslovne stavbe Celovška 61, izdani račun pa se nanaša na porabljeno energijo ravno v tej stavbi.

Na podlagi teh ugotovitev je sodišče prve stopnje zaključilo, da bi tožeča stranka morala dokazati, da se je na sporni števec priključila prav tožena stranka, saj je nelegalni uporabnik, lahko bil tudi kdo drug in zaključilo, da tega tožeča stranka ni dokazala. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je ugotovljena dejstva nepravilno interpretiralo. Tožeča stranka v pritožbi ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni bila edini najemnik poslovnih prostorov na Celovški 61.

Čim je tako, pa je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da bi tožeča stranka morala dokazati, da je električno energijo na spornem števcu porabila prav tožena stranka. Sodišče je pravilno zaključilo, da tožeča stranka tega ni uspela dokazati in da tega ne izkazujejo niti predložene listine, niti niso tega uspele določno pojasniti priče. Dejstvo, da je tožeča stranka uporabnik skladišča, to je dela poslovne stavbe, ni zadosten dokaz, da je električno energijo s spornega števca porabila le tožena stranka. Tožeča stranka bi morala ponuditi ustreznejše dokaze, da je bila vsa električna energija porabljena v prostorih, ki jih uporablja tožena stranka.

Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo listinske dokaze in priče, ko je zaključilo, da takih trdnih dokazov tožeča stranka ni ponudila. Tožena stranka se je pri tem utemeljeno sklicevala na dejstvo, ki ga je navajala tožeča stranka sama, da je sedaj sporni števec odklopljen (glej zapisnik z glavne obravnave dne 19.2.1999) pa tožena stranka še vedno nemoteno uporablja skladiščni prostor in prejema električno energijo. Tako se pokaže, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo, to je pravila o trditvenem in dokaznem bremenu, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrnilo.

Sodišče druge stopnje ni našlo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, tožeča stranka pa s pritožbeno uveljavljenega razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka ni obrazložila, zato je pritožbo zavrnilo in na podlagi 368. čl. ZPP potrdilo izpodbijano sodbo.